Priimek: FRELIH
Družina 1900: Valentin FRELIH (1850, Sovodenj 10 -1915), žena Marija rojena MROVLJE (1849, Podlaniše 15 -1915). Otroci: + Marija (1875-?), Marjana (1877-?), Andrej (1879-?), Lucija (1881-1919), Franc (1884-?) in Janez (1894-?).
Kovačija in žaga. V 18. stoletju Gregor PODOBNIK (r. ~1740), kovač. Sredi 19. stoletja hiša imenovana PRI MIHČU, z družino Mihaela PRIMOŽIČ-a (1802, Nova Oselica 2 - 1873). Za njim 1875 Valentin FRELIH iz Sovodnja 10. V 20. stoletju njegov sin Andrej in hiša PRI ANDREJCU.
Hišna številka 5 (26) - V MALNU
Sovodnikarjev mlin: v 18. stoletju lastnik Mihael ERŽEN. Lastnik v letu 1900 Franc ERŽEN.
Sredi 19. stoletja v mlinu gostač Velentin SEDEJ iz Koprivnika. V 20. stoletju nova lastnika, čevljar in mlinar Vencelj FRELIH (1907, Sovodenj 4 -1964) iz žena Katarina rojena AMBROŽIČ (1901, Laniše 3 -1969). Vencelj v 30. letih zgradil vodno centralo za oskrbo Sovodnja z elektriko.
Hišna številka 6 (22) - KOŠANC
Priimek: TELBAN
Družina 1900: Andrej TELBAN (1849-1919), žena Ana rojena POLANŠEK (1848, Koprivnik 39-1933). Otroci: + Marija (1873-1899), Lovrenc (1875-1956), Blaž (1878-?), + Marjana (1884-1888), Franc (1886-1929) in Tereza (1886-1912).
Star sovodenjski rod. Bogata in vplivna družina z veliko posesti in žago v Koprivniku. Sredi 18. stoletja gospodar Anton TELBAN (r. ~1720). Njegov potomec Andrej TELBAN, posestnik, žagar in lesni trgovec, leta 1896 župan Nove Oselice, pozneje tudi gostilničar. Sinovi Lovrenc, na Podjelovem brdu, po domače KALAR, bogati posestnik in trgovec, z žago in mlinom; Blaž, v Ameriki in Franc, dedič in lesni trgovec.
 |
Hiša Franca Telbana (1886-1929) "Košanca", 1929-1932 žandarmerijska postaja, 1932-1941 lastnik Josip Drenek Spletna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, razglednica okoli 1935 |
 |
"Grof" Lovro Telban |
Franc TELBAN je leta 1929 v zagrebškem hotelu napravil samomor. Hišo najprej zasedla kranjska žandarmerija in jo leta 1932 kupil Josip DRENEK iz Sevnice(?) na Dolenjskem. Od takrat hiša PRI DRENKU. Josip DRENEK (r. 12.2.1893), vojni invalid brez noge, z ženo Cecilijo roj. HRIBERNIK (r. 16.10.1891) imel 5 otrok: Štefko (1920), Jožeta (1922), Erno (1924), Cilko (1925) in Anico (1927). Družina v hiši ostal do leta 1941, ko so jo Nemci pregnali v Srbijo.
Jožica K.M. je povedala:
"Lovro Telban, rekli so mu, grof iz Podjelovega brda, je imel že v 30. letih v lasti tovornjak[x], sinovi motorje. Bil je tudi lastnik 12 dvojnih kozolcev (toplarjev) raztresenih po vsem Podjelovem brdu. Svoje blago je na veliko dajal na up (kredit) in nepoplačan dolg sodno izterjal. Praviloma se je izteklo z zaplembo premoženja. Leta 1941, ob začetku vojne, so Nemci družino pregnali v Srbijo, hišo na Podjelovem brdu pa skupaj s hčero in vnukinjo požgali (27. marca 1945 ). Po vojni se je vrnil domov in se naselil v bratovi KOŠANC-evi hiši.".
[x] Menda ga je kupil leta 1926.
Hišna številka 7 (10)
Priimek: BAJT
Družina 1900: Marija BAJT rojena KALAN (1845-1927), kramarica, vdova po Lovrencu BAJT-u (1831, Hobovše 10-1874).
Novejša hiša. Prvič posebej vpisana v družinski knjigi Nove Oselice za Sovodenj konec 19. stoletja. Do leta 1893 združena s hišo številka 8. S kupno pogodbo 4. maja 1893 postane lastnica hiše Marija BAJT, ki hišo nato s kupno pogodbo 7. aprila 1902 proda zasebnici Frančiški KACIN (1875-1954). Ta 11. aprila 1902 za izbrisom zastavne pravice terjatev Lovrenca TREVN-a (1868-1951) iz Koprivnika postane lastnica hiše brez bremen in jo s pogodbo 23. oktobra 1902 lahko odda v najem. Sprva za petletno obdobje jo najame Luka REINHART (1878, Železniki 92-1917) iz Idrije. Po prvi svetovni vojni se v hišo vseli Frančiška KACIN sama in v njej odpre trgovino z mešanim blagom, PRI FRANCI.
Hišna številka 8 - PR' MICON (stari AUŠTIN)
Priimek: ERŽEN
Družina 1900: Marija ERŽEN rojena BAJT (1865, Hobovše 12 -?), njena hči Angela (1893) in podnajemnica (od leta 1895) Frančiška KACIN rojena ŠTREMFELJ (1875, Laniše 6 -1854) ter njeni otroci: Anžon (1895), + Frančiška (1897-1910) in Amalija (1899-1981). Oba moža Janez ERŽEN (1859, Koprivnik 38 -?) in Anton KACIN (1869, Podjelovo brdo 30-1902) sta v letu 1900 skupaj v Ameriki. V hiši živita še Andrej GUZELJ (r. 1872, Hobovše 6), njegov žena Marija BURNIK (1878, Ledine - 1957), ter njun prvorojeni sin Jakob (1900-1936).
Hiša sodi v prvo polovico 19. stoletja. Dne 13. januarja 1827 postane lastnik Andrej PREBIL (r. ~1800-1839). Njegova vdova Helena rojena ERŽEN (1803-?) se leta 1840 poroči z vdovcem Jožefom LIKAR-jem (1794-?). Hišo po poroki z Martinom ŠTRAVS-om (1821, Laniše 3-1870) prevzame Andrejeva hči Marjana PREBIL (1828, Sovodenj 17-1900). S kupno pogodbo 21. aprila 1869 hišo nato od nje odkupi Marko TREVEN (1831-1898) po domače AUŠTIN iz Laniš št. 7, in si zraven postavi novo hišo, ki dobi številko 26. Staro pa s kupno pogodbo 4. maja 1893 odkupi sovodenjska kramarica Marija BAJT in jo leto kasneje s kupno pogodbo 17. aprila 1894 preda svojemu zetu Janezu ERŽEN-u. S kupno pogodbo 7. aprila 1902 hišo odkupi Frančiška KACIN, ki pa ima zaradi terjatev Lovrenca TREVNA, sina Marka do njega še obveznosti. Teh se dokončno reši leta 1932, ko postane hiša razbremenjena vseh dolgov. Letp po hudih poplavah sta se v hišo vselila sovodenjska trgovka Malka KACIN (1899-1981) in njen mož fotograf Matija DEBELAK (1896-1991), ki je v njej odprl fotografski atelje.Hiša se je privzela imena PRI MATIJET.
Hišna številka 9 - PR' VOGLARJI
Priimek: CEJ
Družina 1900: Franc CEJ (1859, Planina 52, Cerkno - ~1910), žena Marija rojena JEREB (1872, Podlaniše 7 - ?). Hči: Urša (1898) in po letu 1900 še: Marija (1901), Marjana (1902), Janez (1904) in + Neža (1906 Koprivnik 38 -1906).
Stara Košanceva bajta. Prvi lastnik TELBAN. V 18. stoletju gostač Urban ŠTREMFELJ (r. ~1730, Jesenica-Cerkno). Potem Martin MRAK (r. ~1790) in za njim iz Sovodnja 18 prišel Janez GNEZDA (1822, Zg. Kanomlja 24 -1876). Ta leta 1875 prodal. Kupil Anton CEJ (1821, Planina 21, Cerkno - 1892),
"godec, a moder", kot je zapisano v družinski knjigi. Od takrat hišno ime PRI VOGLARJI, ker njegov rod izvira iz zaselka Voglarji pri Solkanu, ki je bil znan po pridelavi lesnega oglja, torej
oglarstvu[x]. Rodbina CEJ se je tudi sicer ukvarjala s tem poklicom (en rod oglarjev CEJ je živel tudi v Šmihelu pri Hrenovicah). Potem, ko se je prvorojeni sin Anton zavezal slikarstvu, je posest v Sovodnju nasledil njegov mlajši brat Franc CEJ, ki pa je okoli 1905 zamenjal hišo s Tomažem ERŽEN-om in se preselil v Koprivnik 38. Od takrat hišno ime TOMAŽE.
Digitalna knjižnica - DLIB:
"Anton Cej, slikar, rodil se je v Cirknem na Primorskem. Oče mu je bil kočar in godec in je tudi sina Antona v godbi vadil; vendar temu godba ni posebno ugajala. Šel je z doma k teti na Šmarjetno goro poleg Kranja in se je sam vadil risanja in slikanja. Potem je bil pri slikarju Janezu Gosarju v Dupljah na Gorenjskem. Malo časa je delal tudi pri znanem slikarju Wolfu, ki je pa kmalu umrl, kar je bilo Ceju na veliko škodo. Priženil seje v Crngrob k cerkovniku in tam mnogo slikal. Največ slik je napravil za Primorsko in Istro. Hrepenel je po izobrazbi ter šel leta 1896. v Florencijo, Rim itd. To potovanje ga je silno vnelo za slikarijo; videl je stare mojsterske slike. Z vso silo se je poprijel umetnosti. Po dnevu je slikal, po noči pa risal in študiral anatomijo. Nakopal si je hudo bolezen; z barvami se je siromak otroval ter silne muke trpel; do skrajne meje shujšano truplo je bilo vse v skelečih ranah. Umrl je dne 7. malega travna 1897 star 40 let v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji in pokopan je na šmihelskem pokopališču. V zadnji številki smo priobčili podobi: Sv. Jožef in sv. Jošt. Sv. Jožef se nahaja pri Božjem grobu pri Novem mestu; sv. Jošt pa je namenjen v Št. Jošt v stopiški župniji. Sv. Jošt je bil njegovo poslednje delo. V svojih mukah je pogosto k sv. Joštu zdihoval. Tudi je rekel: „Oh, da bi še ozdravel; zdaj bi znal bolnika slikati.".
[x] Sara Terčič: Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev, Diplomsko delo, 2011
Hišna številka 10 - BRELH
Priimek: FRELIH
Družina 1900: Valentin KACIN (1871, Podjelovo brdo 29 - ?), žena Tereza PODOBNIK (1874, Hobovše 9 - ?).
Star sovodenjski rod. V 18. stoletju Jakob BRELIH (r. ~1750). Pravnuk in dedič Luka BRELIH (1834-1893) hišo prodal bratu iz Sovodnja 18. O njem oselški župnik ni imel najboljšega mnenja, saj ga je v dveh zaporednih družinskih knjigah označil kot:
"narvečji pijanček". Leta 1874 se v hišo vseli družina Martina VOJSKE (r. 1834) iz Nove Oselice. V letu 1900 ima hišo v najemu Valentin KACIN, za njim gostač in kovač Janez VONČINA (1876, Gornja Kanomlja 20 - ?) in od 1912 hišar Ivan ŠIFRAR (1877-?).
Hišna številka 11 (2) - ŽAGARČ'K
Lazarjev mlin: lastnik v 18. stoletju Martin SEDEJ iz Koprivnika 24, V LAZARŠE. Verjetni lastnik v letu 1900 Lovrenc TREVEN iz Koprivnika 24.
Priimek: PIVK
Družina 1900: Janez PIVK (1865, Fužine 8 - 1939), žena Frančiška rojena KACIN (1872, Podjelovo brdo 30 - 1950). Otroci: Janez (1893-1976), + France (1895-1895), + France (1896-1898), + Andrej (1898-1901) in po letu 1900 še: Frančiška (1905-1975), Angela (1908-?), France (1909-1944), + Lovro (1911-1913) in Ivana (1914-1974).
V 18. stoletju gostač mlinar(?) Janez PODOBNIK (r. ~1730), morda brat kovača Gregorja takrat v Sovodnju 4. Sredi 19. stoletja Janez KALAN in v letu 1900 žagar Janez PIVK iz Fužin.
Hišna številka 12 - PR' STROJARJI
Košanceva bajta: v 18. stoletju lastnik Anton TELBAN (r. ~1720). V letu 1900 lastnik še vedno TELBAN.
Priimek: MROVLJE
Družina 1900: Anton MROVLJE (1860, Planina, Cerkno - ?), žena: Marija MRAK (1863, Hobovše 2 - ?), otroci: Marjana (1885), Frančiška (1888), Ivana (1890), Katarina (1892-1911), Jakob (1896-1915), + Angela (1899-1908) in po letu 1900 rojena: Anton (1902) in Marija (1906). V hiši živi tudi Barbara rojena BEVK (1846, Koprivnik 20 - ?), vdova PLATIŠE s hčerama Marijo (1885) in Frančiško (1886) PLATIŠE in nezakonskim sinom Francem BEVK-om (1873-1953), ki že tudi ima svojo družino: ženo Marjano rojeno ERŽEN (1873, Sovodenj 3 - 1952) in hči Marjano (1896-1972).
V prvi polovici 18. stoletja v bajti živel Andrej LIKAR (r. ~1700). V začetku 19. stoletja bajtar in
strojar (usnjar) Martin MRAK (r. ~1790), poročen s KOŠANC-evo hčero Marijo TELBAN. Od takrat hišno ime PRI STROJARJI. Njun pravnuk Anton MRAK (1864-?), v hiši do 1899, ko se preseli v Sovodenj 27. Med leti 1896-1906 v hiši družina Antona MROVLJE-ta.
Hišna številka 13 (7) - V KORENINAH
Priimek: PODOBNIK
Družina 1900: Mati Marija ZAJC vdova PODOBNIK (1847-1933), njene hčere: Frančiška (1877), Katarina (1879), Marjana (1883) in Tereza (1891), ter sinova Janez (1886) in Jakob PODOBNIK (1872-1908) z ženo Marijo rojeno DOLINAR (1877, Koprivnik 32 - 1955).
Prvi lastniki BAJT v sorodu z Razariškimi. Sodeč po letnici, ki je bila vrezana v enega od tramov v kleti stare, s slamo krite hiše, je bila ta najverjetneje zgrajena leta 1706. V 18. stoletju v njej živi Andrej BAJT (r. ~1740), sin Cvetka (Florjana) in vnuk Petra BAJT-a.
Od leta 1813 v hiši gospodarita Primož ZAJC iz Koprivnika in njegova žena Jera KAVČIČ, starša bratov podobarjev (rezbarjev), kiparjev in pozlatarjev: Martina, Antona,
Franca Ksaverja,
Valentina in Marka. Oče, kmet, je menda tudi krčmaril in v hiši je bila, sodeč po tem, da je sredi 19. stoletja tam zapisano ime poštarice Neže (Agnes) KALAN
[x], tudi poštna uprava. Žitko Durjava Sonja je za Slovenski biografski leksikon o petih bratih ZAJC zapisala -
Zajec, družina podobarjev in kiparjev v Sovodnju s kmetije »Pri koreninah«, kamor se je ok. 1815 iz Koprivnika pri Sovodnju priselil kmet Primož z ženo Gertrudo r. Kavčič. Vseh njunih 5 sinov se je posvetilo umetnosti. — Najstarejši Martin Z. (r. 9. nov. 1811 v Koprivniku, u. pred 1888 na Hrv. za črnimi kozami) je po očetu prevzel kmetijo, a se več ukvarjal s podobarstvom, čeprav ni imel šol. Večinoma na Hrv. je izdeloval oltarje, cerkv. opremo in okrasje v lesu ter prenavljal. — O drugem sinu Antonu gl. povezavo spodaj. — Tretji sin Franc Ksaver se je uveljavil v kiparstvu (gl. povezavo zgoraj). — Četrti Primožev sin Valentin Z. (Saitz) je bil r. 9. febr. 1828 v Sovodnju, u. 14. maja 1885 v Cologni Veneti pri Veroni. Učil se je pri podobarju M. Tomcu v Šentvidu pri Lj. in pri svojem bratu Francu v Lj. Ker mu lj. občinski možje niso dali podpore za študij na akademiji, je užaljen odšel najprej za krajši čas na Reko, nato v Benetke. Tu je uspešno končal akademijo (prof. L. Ferrari) in bil tudi nagrajen. Kasneje je živel in deloval v Veroni in se v domovino ni več vrnil. Poleg dekorativne vrtne in nagrobne plastike, ki je verj. v Veroni in okolici, je izdelal mdr. Garibaldijevo doprsje (nadnaravna velikost, neznano kje), 12 apostolov (marmor) za stolnico v mestu Schio pri Vicenzi ter v neoklasic. slogu 6 apostolov in osnutka 2 apostolov za stolnico v Cologni Veneti (izdelal naj bi vseh 12 apostolov in štiri evangeliste, a ga je prehitela smrt). — Najmlajši sin Marko (r. 25. apr. 1830 v Sovodnju, u. 6. maja 1890 v Dolenji vasi pri Ribnici) se je učil pri bratu Francu in tudi kasneje občasno delal pri njem, bil pomočnik v podobarski delavnici M. Tomca v Šentvidu, sicer pa neprestano potoval, prenavljal oltarje in drugo cerkv. opremo (npr. prižnico v franč. cerkvi v Lj.), izdeloval okrasje in zelo dobro imitiral marmor.
Anton ZAJC, ki je ostal doma in dedoval kmetijo, je imel svojo delavnico in v njej vsaj šest pomočnikov, med njimi tudi njegov mlajši brat Marko. Anton je izdeloval cerkveno opravo, največ oltarje. Njegovo delo so tudi vsi štirje oltarji župnijske cerkve v Novi Oselici.
 |
Delni rodovnik družine Zajc |
Po Antonu je dedovala hči Marija in z Matevžem PODOBNIK-om je prišel v hišo nov priimek. Matevž ni bil kos dediščini slavnih stricev, ki so postavili družini visoke norme in takratni župnik LAVRIČ ga je v družinski knjigi Nove Oselice označil za lenuha. V letu 1900 je v hiši gospodaril njun sin Jakob PODOBNIK (zanj je duhovni zapisal
"talent a navihan"), ki pa je leta 1908 star 36 let na poti proti domu zmrznil. Njegova vdova se je znova poročila in k hiši pripeljala priimek KRŽIŠNIK. Njun sin Nace je staro hišo leta 1953 podrl, ohranil pa je kamniti portal ob vhodu v klet, katerega je izdelal Anton ZAJC.
[x] Zapis v družinski knjigi 1865 Nove Oselice (Sovodenj 13). Sprva zapisano ime Johanna, pozneje prečrtano in nadpisano Agnes .
Hišna številka 14 - Matjaškov mlin (Razariška bajta)
Priimek: BAJT
Družina: Janez BAJT (1820-1905), vnuk Matjaža BAJT-a iz Sovodnja 1, vdovec po Neži rojeni VOJSKA (1821, Nova Oselica 6 -?) ter njuni neporočeni sinovi: pozakonjeni Pavel VOJSKA (1843-1906), Lovrenc BAJT (1946-1908) in Janez BAJT (1848-1905).
Hišna številka 15 (31) - MRAVLJINC
Priimek: GANTAR
Družina: France GANTAR (1859, Hobovše -1929), žena Neža rojena MROVLJE (1859-1939). Otroci: Frančiška (1884-1956), Barbara (1885-1956) in France (1894-1939).
Sredi 19. stoletja v hiši živi Helena ŠTREMFELJ (1792-1870), vdova po Janezu ŠTEFANČIČ-u. Zabeleženo hišno ime je ANŽON. S poroko 1852 s hčero Mino v hišo pristopi Janez MROVLJE (1818, Podlaniše 1 - 1884). Ta nedolgo zatem postane vdovec in, če ne prej, z drugo poroko leta 1865 nastane novo hišno ime PR' MRAVLJINC. Deduje Janezova hči Neža iz prvega zakona in h hiši pristopi France GANTAR iz Hobovš.
Jožica M.K. je povedala:
"MRAVLJINCEV Frenčk. - Ko je odšel s staršema v Ameriko[x], sta hčeri, Frenčkovi sestri, ostali doma pri ženini materi. Kasneje so se vsi trije vrnili na Sovodenj. Frenčk je bil lažji invalid (ko je bil s starši v Ameriki, ga je tam zadel avto) in je hodil delati po hišah (žagati drva, ipd.) Za plačilo je dobil kaj za pod zob, tako tudi pri Franci "Kacinovi" (stari mamici). Govoril je nekoliko na "š" in, ko mu je postregla s kruhom in mesom je rekel: "Mešo breš kruha še že da ješt', kruh breš meša pa ne". - Ko mu je umrla mati, ji je na grob prinesel skledo kuhanega zelja in hlače za prišiti gumb. Pri tem ga je opazoval mežnar (Damjan Slabe). Ker je bilo čez nekaj dni, ko se je vrnil na grob, še vse nedotaknjeno, se je na umrlo mater jezil. Odšel je domov in se obesil na jablani pred hišo.".[x]
[x] France je šel v Ameriko z materjo 31. januarja 1906, ko je bil star 11 let. Oče je prišel v Ameriko že prej.
[x] V knjigi: Moj kraj skozi čas. Življenje pod Ermanovcem, Bevkovim vrhom in Sivko, 2007. je drugačna razlaga, za katero pa je Jožica trdila, da ne drži.
Hišna številka 16 (16) - LIKERČ
Priimek: DERMOTA
Družina: Urban DERMOTA (1844. Stara vas, Žiri - 1919), II. žena Neža rojena KALAN (1859, Sovodenj11 - 1944).Otroci: hči I. zakona Marija DERMOTA[x] (1874), iz II. zakona Ivana (1897), + France (1900-1909), po letu 1900 še: + Frančiška (1902-1909) in Marjana (1903-1985).
Star sovodenjski rod LIKAR. V 18. stoletju Gregor LIKAR. Sledi sin Jožef LIKAR (1800-?). V naslednji generaciji deduje Jožefova hči Marija LIKAR (1847-1896) rojena Elizabeti ERZNOŽNIK (1811-1874) v II. Jožefovem zakonu. V hišo pristopi Urban DERMOTA iz Stare vasi pri Žireh, ki v leto 1900 vstopi s svojo drugo ženo, vdovo Nežo KALAN. Deduje najmlajša hči Marjana in v hišo pristopi tesarski mojster Jakob BEVK (1896-1982). Od takrat priimek BEVK.
[x] župnik Lavrič zapisal: Jako talentirana. Plesavka perve vrste. Že l. 1885 skoro čisto odrasčena. Z malimi ni hotela k nauku hodila kakor le po opominjanjih.
Hiša je iz leta 1825. Prvi lastnik Luka ERŽEN (r. ~1780, Nova Oselica 2). S poroko 1855 z domačo hčero Uršo k hiši pristopi Janez GNEZDA (1822, Zg. Kanomlja 24 - 1876). Leta 1873, po smrti svoje druge žene Urše BRELIH (1842-1872) iz Sovodnja 10, se s tretjo poroko preselil v Sovodenj 9, v hišo pa iz Sovodnja 10 pride Uršin brat Janez BRELIH z nevesto. Hišo je nasledil njun sin Valentin, ki je bil gostilničar in tudi župan.
Nova hiša Marjane rojene PREBIL, vdove ŠTRAVS iz stare hiše v Sovodnju 8. Po letu 1913 v njej živita Mihael PETERNEL (1890, Podjelovo brdo 10 -1922) in njegova žena, skoraj 40 let sovodenjska babica Katarina rojena ŠTIBELJ (1883, Javorje 6 - 1962). Takrat hišno ime PRI BAB(C)I.
Hišna številka 22 (19)
V začetku 20. stoletja sta v hiši živela hišar Janez JELOVČAN (1880, Koprivnik 46) in njegova žena Rozalija GIACOMELLI (1880) iz Zabreznice pri Žireh. Po drugi svetovni vojni je družina živela na številki 31, po domače: MLINARČEK.
Hišna številka 23 (18)
V hiši je v 30. letih živel mizar Boštjan PODOBNIK (1894, Koprivnik 27 -1942), ki je imel z MRZLOVRŠKO Katarino ERŽEN (1902, Jazne 30 -1983), s katero nista bila poročena, sina Aleksandra ERŽENA (1930). Domače hišno ime je bil PRI BOŠTJANU.
Hišna številka 24 - Sovodnjška bajta
V 20. letih 20. stoletja sta v hiši živeli STROJARJEVA Marija MROVLJE (1906, Sovodenj 12) in njena nezakonska hči + Marija (1924-1932).
Hišna številka 25 (29) - PRI KOVAČU
Priimek: MORE
Družina: Martin MORE (1858, Dobračeva 41), žena Marjana rojena KRISTAN (1862, Selo pri Žireh). Otroci: Frančiška (1893), Katarina (1894), France (1897), Jožef (1899) in po letu 1900 še Anton (1903), Marjana (1906) in Vencelj (1908).
Podkovski kovač Martin MORE je bil iz rodu kovačev MORE iz Dobračeve pri Žireh. Posest v Sovodnju je nasledil njegov sin Anton MORE (1903-1970), ki je po poroki z oglarjevo hčero Marjano rojeno CEJ (1902, Koprivnik - 1990) nasledil tudi očetovo obrt.
Hišna številka 26 (6) - AUŠTIN
Priimek: TREVEN
Družina: Lovrenc TREVEN (1868, Laniše 7 - 1951), žena Neža rojena MEZEG (1866, Stara Oselica 46 - 1956). Hčeri: Ivana (1893-1979) in Antonija (1896-1932), po letu 1900 pa še Marija (1901-1950) in Frančiška (1908, Koprivnik 24 - 1981).
Prvi lastnik nove hiše pri AUŠTIN je bil Marko TREVEN (1831-1898), ki je posest 1869 kupil od Marjane ŠTRAVS iz Sovodnja 8. V letu 1900 v hiši živi Markov sin Lovrenc TREVEN (1868 -1951), ki pa se že 1901 z družino preseli na Koprivnik V LAZARŠE. Hišo v Sovodnju je predal svoji hčeri Antoniji, ko se je ta leta 1912 poročila z mizarjem (med drugim je izdeloval tudi krste) Janezom ŠIFRAR-jem (1877-1958) SIVKAR-jem iz Koprivnika.
Hišna številka 27 (1) - PODLEBNOVŠE
Priimek: MRAK
Družina: Anton MRAK (1864, Sovodenj), žena Neža rojena ZAJC (1872, Hobovše 5 - 1952). Otroci: + Neža (1890-1891), France (1892), Antonija (1896-1959), + Lovro (1898-1899), Frančiška (1900) in po letu 1900 še: dvojčka Janez (1906) in + Ivana (1906-1911).
Anton MRAK je bil nezakonski sin Marije MRAK iz Košanceve bajte v Sovodnju 12. Leta 1922 je ob poroki z Antonijo k hiši pristopil Franc ERŽEN (1890, Podjelovo brdo 34 - 1943). Dedoval je njun sin Anton ERŽEN (1929-2002).
----
VIRI:
- Družinske knjige župnije Nova Oselica za vas Sovodenj 1865, 1876, 1890; župnišče.
- Poročna knjiga Nova Oselica 1826-1908, Nadškofijski arhiv v Ljubljani