Letos mineva štirideset let od zaključka mojega osnovnošolskega izobraževanja. S starši in bratom smo takrat živeli v ljubljanski Šiški, kjer sem do leta 1977 obiskoval Osnovno šolo Hinka Smrekarja. Šolanje sem zatem nadaljeval na Gimnaziji Ljubljana-Šentvid in ga zaključil s študijem matematike na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Okrogli jubilej praznovanja valete se mi zdi pravšnja priložnost, da s pomočjo skupinskih fotografij iz osnovne in srednje šole obudim spomin na svoje sošolke in sošolce. In seveda na učiteljice in učitelje.
OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA
Osnovna šola Hinka Smrekarja, 1959. |
ZGODOVINA
Šola je bila v sklopu urbanizacije Litostrojskega naselja predvsem za potrebe učencev, katerih starši (ali eden od njih) so bili zaposleni v TZ Litostroj, zgrajena leta 1959. Načrte zanjo je izdelal arhitekt ing. Emil Navinšek (1904-1991). Šola je dobila ime po slikarju, risarju, grafiku in ilustratorju Hinku Smrekarju (1883-1942) katerega doprsni kip stoji na zelenici pred šolo. Slavnostna otvoritev šole je bila 5. septembra leta 1959, ko je s šolskim poukom začela prva generacija učencev. V prvem šolskem letu 1959/60 je bilo vanjo vpisanih 1221 učencev, poučevalo pa je 43 učiteljev. Na šoli je bilo 29 oddelkov in pouk je potekal v dveh izmenah. V prvem šolskem letu sta bili na šoli v tečajni obliki organizirani tudi šola za starše in šola za odrasle. Od šolskega leta 1974/75 v sklopu šole (sicer v prostorih VVZ Litostroj) poteka pouk podaljšanega bivanja. Od začetka svojega obratovanja ima šola svojo šolsko knjižnico in svojo knjižničarko in stalno zaposlenega psihologa, od leta 1977 tudi socialnega pedagoga. Poleg učiteljskega kadra so na šoli od samega začetka zaposleni tudi administrativni delavci, kuharica, hišnik in snažilke.
Pogled na šolo z vzhodne smeri. [Glasilo TZ Litostroj, junij 1960] |
V prvih letih po otvoritvi je bila h šoli dograjena le šolska telovadnica. Z občutnejšimi obnovitvenimi deli so na šoli začeli septembra 2000, ko so gradbeniki pod vodstvom delovodje Staneta Pečka vlili prvo betonsko ploščo nad zakloniščem. Slavnostna otvoritev obnovljene šole je bila 3. septembra 2001. Šola je dobila sodobno opremljene učilnice in druge šolske prostore, sodobno računalniško učilnico ter razdelilno šolsko kuhinjo. Do takrat so učenci hodili na kosilo v VVZ Litostroj. Šola je dobila tudi novo sodobno opremljeno telovadnico, obnovljeno šolsko igrišče in lepo urejeno okolico. Arhitekt obnovitvenega prizidka je bil arhitekt Boris Briški. Denar za gradnjo in opremo je zagotovila Mestna občina Ljubljana.
Od ustanovitve do danes je šolo vodilo 7 ravnateljev oz. ravnateljic: Vinko Habjan, Ronald Malej, Volga Stanković, Marjan Kodelja, Milena Zatler, Janez Špan in Rebeka Velak.
Osnovna šola Hinka Smrekarja danes - pogled z zahoda [vir: uradna spletna stran OŠ] |
Viri:
- Osnovna šola Hinko Smrekar (uradna spletna stran, Wikipedija)
- Glasilo Delovnega kolektiva TZ Litostroj, 1960-1980, Slovanska knjižnica LJ.
- Breda Mihelič: Urbanistični inštitut RS: Zgibanka Litostrojsko naselje, MOL, 2013.
- Osebni arhiv
SOŠOLKE IN SOŠOLCI
MALA ŠOLA
SPREJEM CICIBANOV MED PIONIRJE
Prvošolčki, cicibani, so bili ob 29. novembru, na dan, ko je Jugoslavija praznovala praznik republike, sprejeti med pionirje. Na osnovnih šolah so to obeležili s proslavami in svečano prisego cicibanov. Vsak ciciban je prisegel, da bo priden in dober pionir, da se bo učil v šoli in pomagal sošolcem. Ob sprejemu v Pionirsko organizacijo so starejši pionirji dali novim članom na glavo modro kapico z zvezdo, okoli vratu so jim zavezali rdečo ruto in jim pripeli pionirsko značko [moja op.: kolikor se spomnim smo to opravili sami, kar je razvidno tudi iz tega, kako so rutice vezane]. Cicibani oziroma na novo sprejeti pionirji so prejeli tudi pionirsko člansko izkaznico in knjižico. To je bil zelo časten dogodek. Ob sprejemu v Pionirsko organizacijo so morali cicibani svečano priseči z naslednjimi besedami: »Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil. S svojim znanjem in pridnostjo želim zdaj in ko odrastem koristiti naši socialistični domovini Jugoslaviji in vsem njenim delavnim ljudem. Obljubljam, da bom zvest tovariš in dober človek. Vse moje delo in ravnanje naj pokažeta, da sem vreden otrok svojega ljudstva in vreden član velike družine narodov, ki hočejo po poti napredka, pravice in miru.«. Dati častno pionirsko (besedo) ni bil mačji kašelj, saj je bil pionir tisti, ki je bil tudi: [P] pošten, [I] iskren, [O] olikan, [N] neustrašen, [I] iznajdljiv in [R] radodaren. Po prireditvi je sledila pogostitev; mame so za to priložnost napekle pecivo, ki je bilo položeno na mize, ki so bile okrašene z belimi, modrimi in rdečimi prti v znamenju jugoslovanske zastave. Nad šolskimi vrati pa sta viseli jugoslovanska ter slovenska zastava in slika Josipa Broza Tita. To naj bi opozarjalo otroke, da se morajo v jedilnici obnašati olikano, kot zahteva njihova zaprisega. [Povzeto po: Od včeraj za jutri. Zbornik ob 60-letnici Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, 2013.].
Praznik cicibanov in sprejem v pionirsko organizacijo, 29. novembra 1969: "Cicibani so lepo in prisrčno proslavili 29. november. Kako pa tudi ne! Saj je bil to njihov dan, dan sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo. Že teden prej je bilo vse živo v učilnicah prvih razredov. Tu imajo prav cicibani svoj drugi dom. Na sam praznični dan so urejeni stopili pred pionirsko zastavo. Starejši pionirji so pripravili proslavo. Na zaključku jim je predsednik odreda obrazložil pomen sprejema, nakar so prejeli pionirske izkaznice in pravila. Po položeni zaobljubi so jim zavezali okrog vratu rdeče rute, v pozdrav pa so zavihteli s pionirskimi čepicami. Slovesnost je zaključila pionirska himna. Občinska zveza prijateljev mladine je vsem poklonila izkaznice in knjižice s pravili in zaobljubo, za rutice, čepice in značke pa so prispevali starši, katerim so cicibani v položeni zaobljubi zagotovili, da se bodo učili in zopet učili. Ob zaključku je bila dobra zakuska, ki so jo pionirčki res zaslužili. Veselih pesmi ni bilo ne konca ne kraja. Tako so zaključili naši najmlajši svoj praznik.". [GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK, PETEK — 26. decembra 1969.].
ŠOLSKO SPRIČEVALO
Izkaz o uspehu in vedenju [osebni arhiv RF] |
2.B RAZRED
4.B RAZRED
5.B RAZRED
6.B RAZRED
7.B RAZRED
GENERACIJA 1977 - OŠ HINKO SMREKAR
8.A RAZRED
8.B RAZRED
8.C RAZRED
8.D RAZRED
GIMNAZIJA LJUBLJANA-ŠENTVID
ZGODOVINA
Prvotna stavba Gimnazije Šentvid. Danes osnovna šola Franca Rozmana Staneta, Prušnikova 85 |
Poslopje na Prušnikovi 85 je bilo dograjeno 14. oktobra 1911, načrte zanj je izdelal arhitekt Rudolf Petz. Leta 1928 je bila odprta tudi meščanska šola in tega leta so del šole tudi nadzidali. Načrte za nadzidavo je pripravil gradbeni podjetnik Josip Sršen.
Po letu 1945 je bila meščanska šola ukinjena in je bila namesto nje do leta 1956 v stavbi nižja gimnazija z nazivom XII. gimnazija.
Nato je bila do leta 1958 v bivših škofovih zavodih, nato pa je dobila novo poslopje ob osnovni šoli.
Osnovna šola se je po prvi svetovni vojni imenovala Državna narodna šola v Šentvidu nad Ljubljano, nato Osnovna šola Ljubljana Šentvid, leta 1956 pa se je preimenovala v Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta Ljubljana Šentvid.
Povojno obdobje [Zbornik ob 70-letnici Gimnazije Šentvid (1945 – 2015)].
Gimnazija Šentvid je bila ustanovljena 3. septembra 1945 z Odredbo ministrstva za prosveto in se je imenovala Državna nižja gimnazija. Skozi leta se je postopoma razvila v popolno gimnazijo. V šolskih letih 1947/48 do šolske reforme 1957/58 je delovala kot XII. gimnazija Ljubljana-Šentvid. Prostore je imela skupaj z osnovno šolo v poslopju bivše meščanske šole (danes OŠ Franc Rozman Stane). V šolskem letu 1948/49 je šolo obiskovalo že 445 dijakov. Imela je že telovadnico, prirodoslovni kabinet in dijaško kuhinjo. Z novo stanovanjsko gradnjo v Šentvidu se je vpis v gimnazijo povečal in šola je odprla peti gimnazijski razred. Preselila se je v prostore bivše škofijske gimnazije, ki jo je upravljala JLA. V šolskem letu 1955/56 je delovala kot XII. gimnazija Ljubljana-Šentvid. Imela je vseh osem razredov in je bila že popolna gimnazija. V osemnajstih oddelkih je bilo vpisanih 571 dijakov. V stavbi so poleg gimnazije delovale še avtomehanična šola, šolski center za veziste, JLA in Ljudska univerza.
Gimnazija Ljubljana-Šentvid, Prušnikova 98. |
Zaradi prostorske stiske so pričeli [v bližini] graditi novo šolsko stavbo, ki je bila dokončana v letu 1957. V novem šolskem poslopju je prostore dobila tudi Osnovna šola Alojza Kebeta. Z novo šolsko reformo v letu 1958 so bile ukinjene nižje gimnazije in XII. gimnazija Ljubljana-Šentvid se je preimenovala v V. gimnazijo in postala srednja šola druge stopnje.
Od šolskega leta 1974/75 do 1980/81 je delovala kot Gimnazija Ljubljana-Šentvid.
Z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja se je preimenovala v Srednjo šolo za elektroniko in računalništvo, leta 1988/89 pa v Srednjo šolo za elektroniko in naravoslovje. Gimnazija je ponovno postala 1. 9. 1990.
Ravnatelji na Šentviški gimnaziji v povojnem obdobju so bili: Janko Černuta (1945–1947), Marija Perko (1947–1948), Janko Černuta (1949–1950), Stane Medved (1950–1969), Rado Jan (1969), Jože Šifrer (1969–1973), Srečko Božnar (1973–1983), Jure Grgurevič (1983–2003) in Jaka Erker (2003-).
IZ PROJEKTNE DOKUMENTACIJE:
Gimnazija Šentvid, Prušnikova 98, 1210 Ljubljana-Šentvid, 30.3.2016.
Gimnazija Šentvid obsega kompleks objektov, ki so bili zgrajeni v štirih fazah v obdobju 1957-1992. Znotraj kompleksa deluje tudi osnovna šola Šentvid.
Opis obstoječega stanja:
1. Objekt 1a, 1b – najstarejši objekt Gimnazije Šentvid in Osnovne šole Šentvid je bil zgrajen v letih 1956-1957 po načrtih arhitekta Nikolaja Bežka [1912-1987], učenca Plečnikove šole in je kot stavba z lastnostmi kulturne dediščine uvrščen v skupino varovanih šolskih objektov v Ljubljani. Objekt uporabljata Gimnazija in OŠ Šentvid (večji del), po IDZ pa je predviden samo za osnovno šolo z izjemo drugega nadstropja v objektu 1b, ki je predviden za gimnazijo in predvidoma skupne kurilnice, ki se nahaja v kleti objekta 1b.
2. Objekt 2a, 2b – okrog leta 1965 je bil zgrajen na severni strani dislocirano od glavne stavbe objekt z dvema telovadnicama, bazenom in spremljajočimi prostori. Bazenski trakt je kasneje bil preurejen v predavalnico in učilnico. Objekt je v uporabi Gimnazije in OŠ Šentvid. K temu objektu spada tudi dvoje stanovanj (v lasti MOL in RS), ki sta predvideni za rušenje za potrebe izgradnje novega prizidka Gimnazije. Po IDZ sta objekta predvidena za potrebe Gimnazije, z izjemo večje in manjše telovadnice, ki jih bo uporabljala samo osnovna šola. Gimnazija izvaja športno vzgojo v športni dvorani, ki se nahaja v neposredni bližini.
3. Objekt 3 – leta 1969 je bil zgrajen objekt z učilnicami med glavno stavbo in telovadnico. Objekt je v uporabi Gimnazije (večji del) in OŠ Šentvid. Po IDZ je objekt predviden za potrebe gimnazije, z izjemo garderob in sanitarij ob telovadnici, ki so namenjeni samo za osnovno šolo.
4. Objekt 4 – leta 1992 je bil zgrajen najmlajši objekt v sklopu kompleksa Gimnazije in OŠ Šentvid. Kletni del se je uporabil kot dvorana, v etažah so učilnice in knjižnica. Objekt je v celoti v uporabi Gimnazije, kar ostane nespremenjeno tudi po IDZ.
Gimnazija Ljubljana-Šentvid danes [vir: uradna spletna stran gimnazije] |
Glej tudi:
- Začetki šolstva v Šentvidu pri Ljubljani (Kamra)
- Slovenski šolski muzej (Šentvid)
- Zbornik ob 70-letnici Gimnazije Šentvid (1945 – 2015).
- Razpisna dokumentacija projektantske storitve Gimnazija Šentvid (DOC)
- Gimnazija Ljubljana-Šentvid (Uradna spletna stran).
- Astronomija na Gimnaziji Šentvid (Kamra, Zgodovina).
SOŠOLKE IN SOŠOLCI
1. RAZRED
2. RAZRED
3. RAZRED
4. RAZRED