Priimki v Lokvi in Preložah

Predavanje (predstavitev z diaprojektorjem):
Kulturni dom Lokev, 30. september 2011, (20.00-23.00).
Predavanje je bilo zvočno posneto.
Število prisotnih: 70.

Sistematični prikaz lokavskih in preloških priimkov med 16. do 20. stoletjem. Ob večini priimkov je bila predstavljena možna razlaga etimološkega in geografskega izvor in obdobje v katerem je bil priimek v eni ali drugi vasi prisoten.

V uvodnem nekaj minutnem pogovoru mi je Boris Čok postavil nekaj osnovnih predstavitvenih vprašanj. Čas uvodnega pogovora je bil dopolnjen s predstavitvijo slideshow starih lokavskih razglednic.

Dekleta, ki je predstavitev zvočno snemalo z diktafonom, žal ne poznam. Bi pa bil vesel, če se mi javi.

Uvodna predstavitev

Robert Fonda po rodu Lokavec po očetovi strani od Jankota Brajdnikovega, če te lahko tako predstavim; od kod in  zakaj zamisel za raziskovanje rodovnikov Lokve in Prelož?

Ja, to je res. Moj oče je Janko. Težko, če ga bo kdo še poznal, ker je bil že od leta 1946 bolj malo v Lokvi, leta 1950 pa je za stalno odšel v Ljubljano. Morda prej kot »Brajdnikovega«, bi ga poznali kot Jankota »Bognarjevega«, nečaka od Ivanke »Bognarjeve«. Kot sem tebi omenil že prej, sem jaz živel od svojega rojstva, torej od leta 1963 pa do leta 1969, ko sem šel v šolo v Ljubljano, stalno v Lokvi, pri noni in stricu Slavku (Srebotnjaku), pri »Brajdnikovih«. Slavko me je tudi naučil brati, pisati, pravilno jesti in še veliko drugih stvari. Nasploh sva bila najboljša prijatelja. Torej sem imel ob sebi že od majhnega v glavnem starejše ljudi in verjetno tako pride človeku v kri zavest o minljivosti nekoliko prej. V glavnem, rad sem poslušal kaj so se stari menili med sabo. Naša nona je tudi dosti vedela o sorodstvenih vezeh v Lokvi in Preložah, in menda je kot otrok, ko je živela v Preložah pri svojih starih starših »Tonjevih«, vedela tudi za rojstne dneve vseh Preložcev. Nič pa ni vedela o svoji noni »Brajdnikovi« (Mariji roj. ČOK), čeprav jo je že od majhnega spraševala, vendar ji ta ni vedela (ali ni hotela) ničesar povedati. Sčasoma je tako začelo to zanimati tudi mene. Da odkrijem kako je bilo z našimi »Brajdnikovimi«. Ko sem začel raziskovati, sem ugotavljal, da smo v sorodu s to družino, pa z ono družino, pa s tistimi v vasi, …, in kmalu mi je postalo jasno, da smo si pravzaprav v sorodu z vsemi Lokavci in Preložci. Tako me je to vleklo naprej in sedaj sem tam kjer sem.

Kdaj in kako se je vse skupaj začelo, od kje vse si iskal in pridobival podatke?

Tako kot pri vsakem rodoslovcu se vse najprej začne doma. Torej pri starših, oziroma starih starših, tetah, stricih, pri komerkoli, ki ga lahko vprašaš. Zabeležiš si do kod sega njihov spomin o prednikih, pregledaš stare listine, če so ti na voljo, v glavnem si zabeležiš vse, kar se da izvedeti v krogu družine. S tem sem nekoliko resneje začel kmalu po letu 1993. Spomnim se, da sem si tega leta kupil prvo videokamero in z njo hodil po Lokvi, ter snemal hiše ob cesti. Leta 1997 sem napravil prvo spletno stran Lokve, ki sem jo ravno letos, kot si opazil, začasno umaknil, ker je ne utegnem ažurirati. Kmalu za tem sem se odpravil prvič v lokavsko župnišče h Kodriču, kjer sem bil potem več kot 10 let stalen gost. Medtem sem hodil večkrat tudi po župniščih v Povirju, Rodiku, Brezovici (Slivju), Vremah, pa tudi drugam. Nekajkrat sem bil tudi v Škofijskem arhivu v Kopru. Tudi Zgodovinski arhiv v Kopru ima zanimive stvari, pa Arhiv Slovenije v Ljubljani. Nekatere podatke sem si tudi izmenjaval z drugimi, ki so iskali po Krasu, kot npr. z Jožico »Moharjevo«, pa Majdo Peršolja iz Križa, pa tudi drugimi. Veliko podatkov je možno dobiti na pokopališčih. Tako sem obredel vsa pokopališča naokoli: Lokev, Divača, Sežana, Povir, Merče. Če si vztrajen naletiš na  številne pisne vire ali zabeležke, ki jih potem lahko povežeš v celoto. Doma imam kar lepo zbirko listin iz družinskega arhiva. 

Koliko časa se že ukvarjaš z raziskovanjem in kako daleč si prišel?

Z resnim raziskovanjem se torej ukvarjam okvirno 15 let. Prišel sem tako daleč, da sem izdelal rodovnike vseh Lokavcev in Preložcev (z vsemi medsebojnimi sorodstvenimi povezavami) za obdobje od začetka 17. do začetka 20. stoletja, delno tudi tiste veje, ki segajo v sosednje župnije: Povir, Vreme, Brezovico (Slivje), Naklo, Škocjan, Divačo, idr.. Skoraj v celoti imam za to obdobje obdelane tudi vasi Dane, Kačiče, Pared in Rodik. 

Kako sploh poteka raziskovanje in zapis rodovnika neke družine?

Najbrž te zanima tisti del, ki zajema raziskovanje po cerkvenih arhivih. Torej tam hranijo (to velja le še za župnije Koprske škofije, Ljubljanska in Mariborska nadškofija imata skupni cerkveni arhiv v Ljubljani oz. Mariboru) prvenstveno matične knjige (krstne, poročne in mrliške), družinske knjige (Status Animarum), knjige oklicov (za poroke), razne urbarje, predvsem cerkvenih bratovščin, in druge, za rodoslovce morda manj pomembne vire. Predvsem pa moraš imeti pred obiskom župnišča že zabeležene podatke o družini, ki jo raziskuješ, vsaj tja do starih staršev, saj podatki mlajši od 100 let (toliko od rojstva osebe), zaradi varovanja osebnih podatkov, niso javno dostopni in ti jih tudi župnik praviloma ne bo dal na vpogled. Za začetnika je najlažje začeti pri družinskih knjigah. Tam so zabeležene vsaka družina posebej v celoti, z vsemi družinskimi člani, njihovimi rojstnimi in drugimi podatki, vse na enem listu. Začneš pri zadnji, torej najnovejši, ki jo dobiš in potem preideš na vedno starejšo. Podatki zbrani na kupu precej olajšajo delo pri iskanju istih podatkov v matičnih knjigah. To je potrebno, ker po drugi strani družinske knjige niso povsem natančne, saj temeljijo na sekundarnem beleženju matičnih podatkov. Je pa možno z njim kar lepo napredovati pri raziskovanju prednikov. Večina raziskovalcev svojih prednikov se pri družinskih knjigah običajno ustavi, saj je nadaljnje raziskovanje precej zahtevno. Je pa z njim, če si dovolj natančen možno priti še okoli 150 let dlje v preteklost (vsaj v Lokvi je tako). Sedaj potrebuješ matične knjige. Nadaljnje raziskovanje torej poteka po postopku:

1. v krstni knjigi poiščeš datum krsta (rojstva) osebe, ki jo iščeš, in katere prednike bi rad raziskal. Tako dobiš imena njenih staršev, vsaj v začetku, tudi dekliški priimek matere.
2. Sledi iskanje poroke teh dveh staršev. Ker ne veš točno, kdaj sta bila poročena, moraš pregledati kar nekaj let od krsta otroka nazaj. Ko najdeš njuno poroko, dobiš podatke o njunih starših (torej starih starših prve osebe), pa tudi starost zakoncev ob poroki. Pomembno si je zabeležiti tudi hišno številko, saj se kaj hitro zgodi, da se v roku nekaj dni rodita dva otroka z istim imenom in priimkom, po možnosti tudi staršem enakih imen. S tem, ko imaš starost staršev izračunaš katerega leta sta bila rojena in poiščeš njun krst. S tem si se pomaknil za eno generacijo v preteklost. Tako ponavljaš postopek za vsako osebo posebej. Vse dokler ti ne zmanjka podatkov ali ne zaideš v slepo ulico.
3. Bolj, ko greš v preteklost, manj oprijemljivih podatkov imaš na voljo. Takrat moraš uporabiti vsak razpoložljiv podatek. In delo postane resnično mukotrpno. Najprej so pri roki podatki o smrti. Tam dobiš starost umrlega, pa tudi hišno številko. To ti lahko delno pomaga pri ugotavljanju pravilnosti izbire osebe. Dokler niso podatki že tako skopi, da nadaljevanje ni več mogoče. Potem se delo večinoma zaključi. Možno je še kaj najti sicer tudi v urbarjih, vendar je to praviloma precej nezanesljivo. 

Ali so podatki javnega značaja oziroma čemu lahko še služijo razen družinam, ki si želijo podatkov o svojih prednikih?

Javnega značaja so (osebni) podatki starejši od 100 let. Ti podatki namreč veljajo za arhivske. Za objavo ostalih potrebuješ dovoljenje vsakega posameznika posebej, kar je takorekoč brezupen poskus. Tudi, če imaš podatke zabeležene na osnovi ustnega pričevanja, jih brez pisnega dovoljenja praviloma ne smeš objaviti. Za obdobje zadnjih 100 let si rodoslovci največ lahko pomagamo z zapisi na nagrobnikih in drugih spomenikih, iz katerih je pogosto možno dopolniti podatke o posameznih družinah vse do sedanjosti, saj so ti postavljeni na pokopališčih, ki pa so javna mesta, zato v tem primeru s tem ne kršimo zakonodaje. Potem so tu še razni seznami, kot npr. telefonski imeniki, ipd..
Če so rodoslovni podatki kar se da popolni in sistematično, ter natančno obdelani, lahko služijo celi vrsti namenov, tudi za znanstvene raziskave. Z njimi je mogoče raziskovati demografske značilnosti kraja, sorodstvene in socialne povezave med družinami (pogoste so bile poroke med gostilničarji, mlinarji, trgovci, kovači, kamnoseki,…), migracijske tokove, poklicne dejavnosti, življensko dobo, vzroke smrti (bolezenska stanja, epidemije, samomore, nesreče, …), idr..

Robert vam je na voljo za vprašanja, zato bi vas prosil, da se javljate po vrstnem redu, da bo lahko vsakemu posebej lahko obrazložil, kar vas zanima!