Žrtve 1. in 2. svetovne vojne

Padli AO vojaki 1. svetovne vojne na Primorskem (1914-1918)

Dr. A. Pavlica: Koledar za navadno leto 1921; Tiskala, izdala in založila "Narodna tiskarna" v Gorici, 1920.

Iz uvoda: "Jokaj, domovina! Na tisoče tvojih najboljših mož in mladeničev je palo v nesrečni svetovni vojski, ne da bi vedeli zakaj. In mi, ki plačemo za njimi, tega tudi ne vemo. Ko bi vedeli, da so se borili za dom in oltar in da so dali za to svoje življenje, bi nam to bilo v tolažbo, tako pa je naša žalost neizmerna in nimamo druge tolažbe ko Boga, v katerega zaupamo, da se bo strašni zločin svetovne vojske obrnil našim družinam v dobro in da bo iz krvi vrlih mož in mladeničev, ki je bila po nedolžnem prelita, priklilo blagostanje in sreča za njih potomce. Letošnji Koledar bodi posvečen spominu teh naših vrlih mož in mladeničev, bodi posvečen vsej neizmerni žalosti, ki smo jo trpeli v tem strašnem času, vsem neizmernim solzam, ki smo jih potočili za palimi. ... Dr. Egidij".

Koledar, ki je tudi sicer zanimivo branje, vsebuje popis 1019 v 1. svetovni vojni umrlih vojakov z Goriškega in Krasa. Skoraj vsak izmed njih je predstavljen s fotografijo in osnovnimi podatki: priimkom, imenom (ali začetnico tega), krajem rojstva, ter letnico in krajem smrti. Popis ni popoln, a gre nedvomno za enega izmed najbolj sistematičnih popisov žrtev 1. svetovne vojne na tem območju.

Vojne izgube AO vojske na frontah 1. svetovne vojne (1914-1918)

Seznami vojnih izgub avstro-ogrske vojske so bili v času trajanja 1. svetovne vojne skozi vse štiriletno obdobje objavljani v časopisju na vsem ozemlju predvojne Avstro-Ogrske. Na sezname vojnih izgub so se uvrščali ne samo umrli, temveč tudi ranjeni ali bolni, vojni ujetniki, idr., torej vsi tisti, ki neko obdobje zaradi kakršnega koli razloga niso mogli sodelovati na bojišču. Seznami so zanimivi, ker poleg imena, priimka, letnice in kraj rojstva, kar večinoma omogoča identifikacijo osebe, beležijo tudi enoto v kateri je vojak služil, bolnišnico kjer se je zdravil in, če je umrl, tudi datum njegove smrti. Viri omogočajo iskanje po ključnih besedah. Zanimivi so naslednji viri:

1. Digitalna knjižnica Slovenije (DLIB): Iz slovenskega dnevnega časopisja priporočam v branje izdaje časopisa Slovenski narod, ki je v letih 1914-1918 sproti objavljal sezname vojnih izgub na frontah 1. svetovne vojne za celotno slovensko ozemlje.

2. Die digitale Landesbibliothek Oberösterreich (Oö. Landesbibliothek): Izredno zmogljiv iskalnik omogoča iskanje po kombinacijah več ključnih besed in ima možnost časovnega filtriranja virov.

3. Österreichische Nationalbibliothek ANNO: Zmogljiv iskalnik omogoča tudi časovno filtriranje virov.

S pravilno izbiro iskalnega ključa, ki je lahko seveda karkoli: priimek, kraj rojstva, številka polka, ..., idr. nam digitalizirani viri nudijo izvrstne možnosti za raziskave.

Umrli v 2. svetovni vojni na Slovenskem (1941-1945)

Projekt Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani nudi tudi bogat vpogled v rodoslovne podatke oseb, ki so postale žrtve 2. svetovne vojne. Poleg datuma in kraja rojstva in smrti, sta zabeleženi tudi imeni staršev in dekliški priimek matere, poklic osebe in ponekod tudi domače hišno ime: http://www.sistory.si/zrtve/

Interniranci taborišča Dachau (1944/45)

Med interniranimi v taborišču Dachau so bili tudi številni Slovenci. 

Popis "Dachau Concentration Camp Records" beleži 166394 zapornikov tega taborišča in o njih ponuja naslednje informacije: ime, priimek, rojstni datum, kraj rojstva, nacionalna pripadnost, kraj zadnjega bivališča (taborišča) pred internacijo, datum internacije, datum in kraj odpreme v drugo taborišče ali datum smrti, evidenčno številko interniranca, vir podatka.

Žrtve 1. in 2. svetovne vojne iz Nemčije in sveta

Weltkriegsopfer je še ena zanimiva zbirka žrtev 1. in 2. svetovne vojne, ki se dnevno dopolnjuje. Za posameznega vojaka so na voljo podatki o datumu in kraju rojstva, činu (poklicu) v vojski, datumu in kraju smrti, kraju pokopa in še čem.

Družinsko drevo - Rodoslovje na Krasu

Intervju o rodoslovju na Krasu. V njem sem predstavil svojo rodoslovno zbirko "Kraševci"  in delo na področju rodoslovnih raziskav družin na Krasu.

Zapis

Vsakdo se enkrat v življenju vpraša, kdo sem, od kod prihajam, kdo so moji predniki? Saj kot pravijo, »kri ni voda«. Ponavadi svoje bližnje prednike poznamo, ko pa bi radi kaj več izvedeli, od kod izhaja naš rod, naš priimek, pa se nam zatakne. Kaj šele, če bi si želeli izdelati družinsko drevo, ki bi segalo več rodov nazaj. O tem sem se pogovarjala z dobrim poznavalcem rodoslovja in sestavljavcem družinskih dreves. Robert Fonda sedaj živi v Ljubljani, vendar je bilo njegovo zgodnje otroštvo pa tudi kasnejše obdobje močno vezano na Lokev, rojstno vas njegovega očeta, kjer je tudi preživel prvih šest let svojega življenja, pri »ta dulanjih Brajdnikovih«. Po študiju matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo se je poklicno usmeril v računalniško informatiko. Sredi 90-tih let prejšnjega stoletja pa ga je pritegnilo rodoslovje in kmalu zatem je že začel s sistematičnim zbiranjem rodoslovnih podatkov rodov svojih staršev, kasneje pa še ostalih. Ali lahko razložite, kaj je to rodoslovje oz. družinsko drevo?

Rodoslovje in družinsko drevo seveda nista eno in isto. Sam pojem rodoslovje je mnogo širši. Pri rodoslovju gre v osnovi za vedo, ki ugotavlja in preučuje sorodstvene povezave med posamezniki določene vrste. Ti se povezujejo v družine, družine pa v rodove. Tako sorodstveno povezani posamezniki in družine sestavljajo družinsko drevo. Če se omejimo na rodoslovje pri ljudeh, pojem lahko razumemo tudi širše, saj vanj lahko vključimo tudi preučevanje vsega, kar posameznika ali družino opisuje. Lahko govorimo o posameznikovih navadah, poklicu, dejavnostih, bolezni, o družinskih hišnih imenih, vključujemo razne dokumente in listine, slikovno gradivo ipd. Družinsko drevo je torej osnovni končni izdelek rodoslovnega raziskovanja, ki predstavlja medsebojno sorodstveno povezanost posameznikov in njihovih družin. Pri tem gre lahko za družinsko drevo potomcev, s katerim predstavimo sorodstveno razmerje neke osebe do svojih otrok, vnukov, pravnukov …, ali za družinsko drevo prednikov, s katerim predstavimo samo prednike neke osebe, torej njene starše, stare starše, prastarše … Običajno oba tipa družinskih dreves predstavimo z osnovnimi podatki o posamezni osebi, kot so: ime, priimek, datum rojstva, poroke in smrti, lahko pa vanj vključimo tudi kateregakoli od zgoraj omenjenih atributov in s tem osnovno družinsko drevo še dodatno obogatimo. Drevesi prednikov in potomcev lahko medsebojno povežemo, ter tako ustvarimo družinsko drevo v obliki t. i. peščene ure. 

Kako ste se začeli s tem ukvarjati? Kaj vas je do tega pripeljalo?

Kaj natančno je bil vzrok, da sem se začel ukvarjati z rodoslovjem, je danes težko reči. Gotovo me je kot prvo zanimalo, od kod izvirajo moji predniki, in morda je bilo ključnega pomena to, da sem že od otroštva mnogo časa preživel med starejšimi ljudmi. Tete, strici, stari starši in prastarši so najboljši vir družinskega izročila, četudi je to posredovano posredno, mimogrede, ob vsakodnevnih pogovorih, lahko pa le zgolj z njihovo prisotnostjo. V vsakem izročilu, tudi tistih najstarejših pripovedovalcev, pa seveda obstajajo črne lise. Tudi oni ne vedo (ali niso vedeli) vsega in tudi za njih je ostal marsikateri družinski dogodek neznanka. Radovednost mi ni dala miru in odločil sem se raziskati, kaj lahko izvem v pisnih zgodovinskih virih. Kaj torej o mojih prednikih beležijo župnijski arhivi. 

Raziskujete samo prednike ali tudi izvor npr. priimkov, hišnih imen?

Sprva me je res zanimalo, kako daleč v zgodovino lahko sežem z zapisi o svojih prednikih. Če upoštevamo, da ima vsakdo praviloma dva starša, štiri stare starše, osem prastaršev, da je število njegovih prednikov v 10. generaciji teoretično že 1024, postane kmalu jasno, da je že sama izdelava drevesa prednikov neke osebe kar obsežna naloga. Te osebe imajo običajno tudi brate in sestre, pa vnuke in pravnuke itd. In brez njih družinsko drevo seveda ni to, kar bi moralo biti. Število oseb in podatkov za družinsko drevo ter s tem količina dela se povečujeta v tako rekoč neobvladljiv obseg. Vsaj še nedolgo nazaj je bilo tako. Največji ročno izdelani rodovniki (z izjemo plemiških) so vsebovali največ nekaj zadnjih, pa še to nepopolnih, generacij potomcev, z morda nekaj 100 osebami. S razvojem računalništva in nastankom prvih računalniških programov za obdelavo rodoslovnih podatkov pa je postalo tudi to, sicer časovno še vedno zelo obsežno opravilo, tehnično obvladljivo. Sam sem svoje raziskovanje lokavskih korenin, ki je bilo sprva omejeno zgolj na moj rod, kmalu razširil na vso vas, saj mi je hitro postalo jasno, da se sorodstvene vezi z drugimi družinami znotraj vasi močno prepletajo in da gre pravzaprav za družinsko drevo, ki obsega prav vse družine – tako v Lokvi kot Preložah. Za obvladovanje tolikšne količine podatkov je bilo obvezno beležiti si tudi podatke o hišnih številkah in hišnih imenih. Hkrati me je zanimal tudi krajevni izvor posameznih priimkov oz. ali je kateri od njih nastal prav v Lokvi ali Preložah. Prav tako sem sistematično zapisoval tiste poklice in dejavnosti posameznih oseb, zabeležene v virih, ki niso bile povezane s kmetovanjem, in tako dobil tudi slikovito predstavo o splošnem družbenem statusu posameznika, družine ali rodu. To so pa že podatki, s katerimi je možno oživiti življenje v vasi pred 100, 200 in več leti, ugotoviti, kje in koliko je bilo npr. nekoč kovačij, kje je bila kolarska delavnica, kje so delovali kamnoseki, kateri drugi obrtniki so delovali v Lokvi, kje je bila šola in kje gostilna ali krčma ipd.

Kje vse sploh dobite podatke, kje iščete?

Prva osnovna vira, katerima se ni mogoče izogniti, sta družinsko ustno izročilo in domači pisni arhiv (listine, osebni dokumenti, pogodbe …). Za arhivske, torej javne podatke, ki so dostopni vsakomur, velja namreč pravilo, da ne smejo biti mlajši od 100 let. To pomeni, da se mora vsakdo, ki bi rad raziskal svoj rod najprej sam, s pomočjo domačih virov, seznaniti z osnovnimi, predvsem rojstnimi  podatki o svojih starših, starih starših in morda tudi prastarših. Če oseba nima o svoji družini nikakršnih podatkov, se lahko obrne na državni matični urad in zaprosi za prepis listine, ki jo potrebuje, mora pa dokazovati sorodstvo z osebo, za katero listino potrebuje. Na enega od teh načinov pridemo do rojstnih podatkov osebe, ki so že dostopni tudi med arhivskim gradivom. Nedvomno prvi in najpomembnejši vir za rodoslovca so cerkvene matične in družinske knjige (Status Animarum). Za začetnika so najprimernejše družinske knjige z ločenimi popisi posameznih družin v vasi. Izdelava družinskega drevesa s pomočjo družinskih knjig je tudi sicer najbolj priljubljena, saj se s pomočjo njih napreduje najhitreje. Nastopita pa pri tem vsaj dve omejitvi. Treba je vedeti, da so družinske knjige sekundarni vir. Posamezni zapisi o osebah temeljijo na prepisih podatkov iz matičnih knjig in vpisih podatkov, ki so nastali kasneje, kot je podatek dejansko nastal. Zato družinske knjige niso vedno povsem natančne. Druga omejitev je časovni obseg, saj so se družinske knjige pojavile šele proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Najstarejše osebe, ki so v času prvega popisa družin torej še živele, so bile torej rojene okoli leta 1750, lahko nekoliko prej ali pa tudi kasneje. Večina rodovnikov, izdelanih po naročilu, temelji na prepisih iz družinskih knjig. Imajo pa družinske knjige še eno izredno koristno posebnost. V njih je moč najti mnogo zanimivih obrobnih opomb o posameznih članih družine, ki lahko služijo kot zanimivost, lahko pa so tudi koristen napotek pri nadaljnjem raziskovanju. Za razliko od družinskih knjig so cerkvene matične knjige, med katere štejemo krstne, poročne in mrliške knjige, primarni vir in zato bolj natančne in zanesljive. Posamezni vpisi so nastajali takrat, ko se je dogodek dejansko zgodil, in možnosti za napačen vpis podatka je bilo veliko manj. S pomočjo matičnih knjig lahko sežemo v preteklost vse tja do začetka 17. stoletja, torej vsaj 4–5 generacij dlje kot pri družinskih knjigah. Je pa iskanje podatkov po matičnih knjigah zelo dolgotrajno, predvsem časovno, saj je treba vsak podatek za vsako osebo, ki jo želimo vključiti v rodovnik, poiskati posebej. Poleg matičnih in družinskih knjig so nam kot dodaten vir cerkvenega arhiva na voljo tudi različni zemljiški urbarji (ki so najstarejši), urbarji bratovščin, različne kronike, popisi, ipd. Ti viri so sicer za rodoslovca nekoliko manj uporabni, a v nekaterih primerih tudi lahko koristni.

Kako poteka vaše delo, raziskovanje?

Postopek izdelave družinskega drevesa s pomočjo matičnih knjig običajno poteka tako, da za neko osebo izmenično pregledujemo krstno in poročno knjigo. Če poznamo datum rojstva iskane osebe, lahko v krstni knjigi poiščemo podatke o njenih starših. Ker običajno ne vemo, kdaj sta se starša dejansko poročila, je potrebno v poročni knjigi njuno poroko poiskati. Ta se je najverjetneje zgodila pred rojstvom njunega otroka. Včasih je potrebno preiskati poročno knjigo tudi za 20 let nazaj, saj so se otroci v isti družini nekoč rojevali tudi v razponu 20 in več let. Ko zapis o poroki odkrijemo, pridemo do številnih koristnih podatkov. Poleg datuma poroke običajno izvemo tudi starost obeh partnerjev in imeni ter priimka njunih staršev. Z novimi podatki si pomagamo pri nadaljnjem iskanju. Za popolnost podatkov lahko vključimo tudi zapise iz mrliških knjig. Bolj kot gremo pri raziskovanju v preteklost, bolj postajajo zapisi pomanjkljivi in vedno bolj pomembno je zabeležiti si vsak, četudi na prvi pogled še tako nepomemben podatek. Pri tem pa moramo biti skrajno previdni in natančni. Moje pravilo je bilo vedno, da sem si vsak podatek zapisal najprej na papir in šele potem doma, ob obveznem preverjanju, vnesel v računalniški program.

Zbranih imate tudi veliko podatkov, ki zajemajo naše kraje, predvsem Brkine. Kako ste do njih prišli?

Lokavci in Preložci so se seveda poročali tudi izven svoje vasi, še do 20. stoletja pa so si praviloma svojega partnerja poiskali kar v eni izmed sosednjih vasi, ne prav daleč stran od doma. Le izjemoma je bilo drugače. Dokaj kmalu sem ugotovil, da so Preložci močno, bolj kot Lokavci, sorodstveno povezani s prebivalci Dan, Kačič in Pareda. Sorodstvene povezave Lokavcev in Preložcev sežejo tudi v Vremsko dolino in Brkine na eni ter v župniji Povir in Gročano na drugi strani. Zelo dobro imam, poleg Dan, Kačič, Pareda, Divače in Dolnjih Ležeč raziskane tudi vasi Vremske doline in Brkinov, pa tudi vasi župnij Brezovica, delno tudi Slivje in Košano. Od Lokvi sosednjih župnij imam slabše raziskano le župnijo Povir. Za večino vasi imam podatke zbrane tako iz matičnih kot družinskih knjig.

Glede na to, da imate zbranih zelo veliko podatkov, ali ste v svojem raziskovanju odkrili tudi kakšno posebnost, zanimivost, povezavo?

Trenutno moja rodoslovna zbirka, ki je dokaj intenzivno nastajala zadnjih 15 let, vsebuje skoraj 70.000 med seboj sorodstveno povezanih oseb, večinoma s Krasa, Vremske doline in Brkinov, ki so na tem območju živele v obdobju 300 let, od začetka 17. do začetka 20. stoletja. Tako temeljito in sistematično obdelani rodoslovni podatki na relativno ozkem bivalnem prostoru so lahko dober vir pri preučevanju osebnih imen, priimkov, vzdevkov, hišnih imen (onomastika), krajevnih imen (toponomastika) ipd. Opredeliti je mogoče demografsko in socialno strukturo prebivalstva, spremljati prevladujočo gospodarsko in obrtniško dejavnost, ki se je odvijala na tem prostoru, in slediti migracijskim tokovom prebivalstva. Vse to so atributi, ki v svoji končni obliki pomagajo osvetljevati tudi družinsko, krajevno in družbeno zgodovino. Med ljudmi kroži splošno prepričanje, da je prebivalstvo, ki stoletja živi na istem skupnem prostoru, med seboj tudi v krvnem sorodstvu. Z mojo rodoslovno zbirko je mogoče stopnjo sorodstva tudi dejansko opredeliti. Izračun pokaže, da imata dve osebi dveh naključno izbranih družin v Lokvi, ki sta bili rojeni npr. pred 2. svetovno vojno, prevladujoče (po Gaussovi krivulji), vsaj enega skupnega prednika, ki je bil rojen okoli leta 1770, da sta torej ti dve osebi sorodnika v 6. kolenu, ali drugače, da sta 4. bratranec oz. sestrična. Enak izračun pokaže, da imata ista oseba iz Lokve in njegova po starosti ustrezna oseba poljubne družine iz Rodika vsaj enega skupnega prednika, ki je bil rojen okoli leta 1680, da sta torej ti dve osebi med seboj v sorodu v 9. kolenu, in sta torej 7. bratranec oz. sestrična. Primerjava obeh rezultatov torej pokaže, da se na razdalji okoli 20 km, kot sta med seboj oddaljeni vasi Lokev in Rodik, stopnja krvnega sorodstva zniža za tri generacije. Naslednja zanimivost, ki jo je razkrila moja rodoslovna zbirka, je, da so prav tako kot drugod tudi na Krasu, v Vremah, Brkinih in okolici živele rodbine, ki so izstopale po svojem statusu v družbi. Med najbolj imenitne (gosposke) domače družine, katere posamezne družinske člane so za časa njihovega življenja naslavljali z »D'nus« ali »D'na«, torej z gospod ali gospa, so uvrščali: rod MUHA in družino TOSTI v Lokvi, rod  DEKLEVA iz Vremskega Britofa, rod SAMSA na Kozini, rod MAHORČIČ »Bezkovih« iz Nakla in rod SUŠA v Divači. Med ugledne družine na tem območju bi lahko uvrstili tudi: rod gostilničarjev in mesarjev OBERSNEL iz Divače, rod mlinarjev DUJC iz Zavrhka in Škofelj, rod mlinarjev AMBROŽIČ iz Nove Sušice, ovčjerejce MAGAJNA »Čemparjeve« iz Dolnjih Vrem, gostilničarje RACE »Linčeve« iz Rodika, družino učiteljev PRAPROTNIK iz Lokve in številne druge.

Ali lahko posameznik sestavi družinsko drevo? Katere podatke potrebuje?

Primer prikaza  rodovnika

Vsakdo seveda lahko sestavi svoje družinsko drevo sam, na enak ali podoben način, kot sem se tega lotil jaz. Pri tem najprej potrebuje podatke o svojih prednikih za najmanj 100 let v preteklost, ki jih mora pridobiti znotraj svoje družine. Potem lahko s pomočjo javno dostopnih arhivov poišče svoje prednike tako daleč v preteklost, kot mu to omogočajo razpoložljivi viri. Tistemu, ki želi sam sestaviti družinsko drevo, priporočam rodoslovni program »Brother's Keeper 6.5«. Gre za program, ki je preizkušeno najprimernejši za začetnika in ima tudi za kasnejše delo najboljši vmesnik za zajem rodoslovnih podatkov. Za rodoslovne prikaze (grafične izpise družinskih dreves ipd.) pa obstajajo tudi drugi, boljši programi. Eden takih je program »Legacy 7.5«, med spletnimi rodoslovnimi programi pa po moji oceni trenutno ponuja največ program »My Heritage Family Tree Builder 6.0«. Obstajajo pa seveda še številni drugi rodoslovni programi, ki so prav tako dosegljivi prek svetovnega spleta. Je pa dandanes, bolj kot je bilo to pred leti, ko je bilo ljubiteljskih rodoslovcev bolj malo, raziskovanje na območju koprske škofije, to je na celotnem Primorskem in torej tudi na Krasu, močno oteženo. Medtem ko v svetu, predvsem v ZDA, zadnja leta pospešeno digitalizirajo celotno cerkveno arhivsko gradivo in v zadnjih letih to počneta tudi Nadškofijska arhiva v Ljubljani (NAŠL) in Mariboru (NAŠM), pa odgovorni v Škofijskem arhivu v Kopru (ŠAK) vpogled v svoje arhivsko gradivo pred javnostjo, iz povsem nerazumljivih razlogov, omejujejo na najmanjšo možno mero. Primorska danes še vedno nosi dediščino, ki je posledica italijanske zasedbe v času med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni je bil z nastankom Jugoslavije celotni arhiv cerkvenih matičnih knjig iz posameznih župnij ljubljanske in mariborske nadškofije prenesen v NAŠL oziroma NAŠM in je tam danes na ogled vsakomur, ki si to želi (zaradi ohranitve gradiva zato tudi poteka digitalizacija). Na Primorskem, zaradi po 2. svetovni vojni neurejenega statusa države, pa so matične knjige ostale na posameznih župnijah. Upravitelji teh pa se morajo danes držati navodil, ki jih dobivajo neposredno iz Škofijskega arhiva v Kopru. 

Se lahko ljudje, ki jih zanima njihov rod, obrnejo na vas? Jim lahko ə pomagate ali celo sestavite družinsko drevo glede na to, da že imate zbranih in v svoji bazi zapisanih toliko podatkov, med drugimi tudi o Brkinih in Brkincih?

Seveda. Za vsakogar sem dosegljiv prek http://www.scoop.it/u/rfonda (stran ne obstaja več, vsebina je prestavljena na Blog) ali spletnega družabnega omrežja Facebook. Svoja vprašanja ali želje mi lahko pošljejo tudi na elektronski naslov ali pa me pokličejo po mobilnem telefonu: 041 412 853. 

Gospod Fonda, zahvaljujem se vam za bogat in izčrpen pogovor o rodoslovju, ki bo prav gotovo v veliko pomoč tudi našim bralcem, ki jih ta tematika zanima.

Helena Godina

Kateri rodoslovni program izbrati

BROTHER'S KEEPER 6.X

Brother's Keeper v.6.X

Sam že od samega začetka kot svoj osnovni rodoslovni program uporabljam Brother's Keeper 6.X, oziroma sem nanj prestopil iz programa Brother's Keeper 5.2 takoj, ko se je pojavil. Še danes sem trdno prepričan, da je to program z najbolj prijaznim vmesnikom za zajem rodoslovnih podatkov, še posebej, ko gre za zajem oz. vpise večje količine podatkov hkrati. Program ima podporo za slovenščino in se redno dograjuje s popravki in novimi možnostmi. Z nekoliko domišljije program uporabniku omogoča, da si tudi sam priredi kar prijetno rodoslovno okolje, da si ustvari lastna polja in jih po svoji želji tudi poimenuje. Grafična poročila programa so enostavna, a vsebinsko polna in si jih je prav tako mogoče nekoliko prirediti lastnim potrebam. Program bi priporočil tako začetniku, kot tistemu, ki ne mara odvečnega kiča.

FAMILY TREE BUILDER 6.0

Family Tree Builder v.6.0

Po drugi strani je program Family Tree Builder 6.0 tisto rodoslovno orodje, ki nudi največ uporabniku, ki potrebuje popoln rodoslovni izdelek. Čeprav me je program, zaradi osebnega odklona do prej omenjenega kiča sprva odbil, je njegova dejanska kakovost velika. Nabor možnih oblik izpisa družinskih dreves je zelo pester in na število generacij neomejen, ob hkratni široki možnosti prikaza posameznih podatkov o vsaki osebi posebej (od osnovnih informacij, do fotografij, celo opomb, ipd.). Poleg tega program uporabniku ponuja še celo vrsto drugih možnosti, predvsem možnost prepoznave istih oseb iz drugih rodoslovnih zbirk ali drugih javnih zbirk z osebnimi podatki. Vse to pa velja večinoma le za spletno verzijo. Medtem, ko je za urejanje poljubno velike rodoslovne zbirke na osebnem računalniku program v celoti brezplačen, je možnost urejanja podatkov neposredno na spletu brezplačna le za zbirko, ki ne presega 250 oseb. Dopušča pa program preko datoteke GED naložitev na splet tudi večje, pravzaprav poljubno velike zbirke. Te tam sicer potem ni možno kakorkoli spreminjati, tudi ne izbrisati (razen, če izbrišete vaš celoten profil), jo je pa mogoče uporabiti za vse vrste izpisov, ki jih program ponuja, kar meni večinoma zadostuje. Program je prirejen tudi za slovensko okolje.

LEGACY 7.5 in GENEA NET:

Legacy 7.5

Kombinacija prvega in drugega po moji oceni predstavlja optimalno rodoslovno orodje, ki nam je danes na voljo. Prenos podatkov iz programa Brother's Keeper v Family Tree Builder mi ni povzročil nikakršnih težav (niti s šumniki, niti z datumi), je pa potrebno biti pozoren na to, da je izvoz podatkov iz BK 6.5 napravljen v isti kodni obliki, kot jo uporablja slovenska različica programa FTB 6.0. Slednjo je pred naložitvijo podatkov potrebno posebej izbrati, saj program v osnovi ponudi angleško različico.

Genea Net

Tistemu, ki rad svojo zbirko hrani le zase in je tako omejen na delovno okolje svojega osebnega računalnika, bi za optimalno rodoslovno delo poleg programa Brother's Keeper 6.5 priporočil tudi program Legacy 7.5 z obveznim dodatkom Legacy Charting 7.5. Tistemu pa, ki rad svojo zbirko deli z drugimi in upa na kakšno koristno informacijo tudi zase, pa bi poleg programa Family Tree Builder priporočil še, meni tudi všečen, spletni program GeneaNet.

ZAKLJUČEK: 

Ti štirje rodoslovni programi ponujajo praktično vse, kar nudi 100 in več drugih, ki so danes na voljo rodoslovcem preko spleta.

Filip Jakob Sedmak (1868-1909)

Filip Jakob Sedmak (26. april 1868, Opčine pri Trstu - 4. april 1909, Divača), župni upravitelj v Divači v letih 1903-1909.

Družina

Starša: Jožef (Josip) Sedmak in Marija r. Kobav, sestri: Marija (r. 14. december 1866, mož Ivan Potokar, v Radomljah) in Elza (r. 14. november 1871, mož Josip Podboj, v Begunjah). Oče Josip (7. avgust 1845 - julij 1933), ki je z ženo (por. 21. november 1865) Marijo (7. maj 1838 - 18. september 1903) živel v Ljubljani (Vrhovčeva ul. 11, župn. sv. Jakob) je bil dolga leta blagajnik Slovensko krščanske-socialne zveze (S.K-S.Z.). Po smrti žene Marije se je znova poročil z neko Franjo (u.1926). Josip Sedmak je umrl v visoki starosti 88 let leta 1933 v Ljubljani, kot prožni mojster v pokoju.

Poklic

Razglednica Divače, odposlana 1906

Jakob Sedmak je svojo duhovniško pot začel leta 1894, po zaključku študija bogoslovja na Karolineju ("Collegium Carolinum Labacense") v Ljubljani. Bogoslužje ga je vodilo najprej v hrvaško Istro, v dekanijo Kastav. Njegovo prvo službeno mesto so bile Moščenice, kjer je med leti 1894 in 1896 opravljal delo kaplana. Leta 1897 je nastopil kot administrator v Kršanu, zatem pa je bil med leti 1898 in 1903 tam župnik. Jeseni 1903 se je v Divači prostovoljno upokojil župnik Ivan Narobe in 18. novembra 1903 je bil Jakob Sedmak imenovan za njegovega naslednika. Dne 2. decembra 1903 je bil kanonično ustoličen in na tem mestu je ostal do svoje smrti. Umrl je 4. aprila 1909, po kratki bolezni, star 41 let. Na mestu župnega upravitelja v Divači ga je nasledil Aleksander Martelanc, dotedanji vikar pri Sv. Jakobu v Trstu.

Sorodstvo

Sestra Marija je bila poročena z Ivanom Potokarjem. Družina je živela v Radomljah pri Trzinu. Imela sta vsaj tri otroke: sina Ivana (dr., odvetnik v Kamniku) in Pavla (kapetan), ter hči Zdravko. Ivan je bil poročen z Anko r. Capuder s katero je imel vsaj dva otroka: Svetozarja in Jeleno. Zdravka je bila poročena v Radomljah z Dušanom Bavdkom. Umrla je mlada, v prvih dneh marca 1942. Imela sta tri otroke: sinova Srdjana in Ognjena, ter hči Marijo. Druga Jakobova sestra Elza je bila poročena z Josipom Podbojem v Begunjah. Imela sta vsaj štiri otroke: Josipa, Marijo, Elzo (učiteljica) in Ano.

Zbral in uredil 28. septembra 2012

Viri:
1. Razglednica Divače iz obdobja Jakoba Sedmaka. (Zbirka razglednic NUK)
2. Pisni del: Biografija je s pomočjo drobcev odkritih v različnih spletnih virih sestavljena na željo g.   Ognjena Bavdka, kot dopolnitev h kroniki župnije Divača.

Boris Pahor in Rada Premrl Pahor

Boris Pahor (26. avgust 1913, Trst - ), slovenski pisatelj
Radoslava Premrl Pahor (22. september 1921, Šembid - 25. junij 2009 Trst ), trgovka in slovenska kulturna delavka

V imenu dialoga - Dnevniški zapisi

Knjigarna Konzorcij, Ljubljana, 26. avgusta 2016.

Boris Pahor je ob svojem 103. rojstnem dnevu predstavil svojo novo knjigo, v kateri je, kot je sam povedal, zbral paberke, ki sta jih zadnjih 10 let zbrala skupaj z njegovo pokojno ženo Rado.

Boris Pahor in Zdravko Duša, 26. avgust 2016. Foto: Robert Fonda.

Šest in pol minutni videoposnetek s predstavitve.

Knjiga o Radi

Knjigarna Konzorcij, Ljubljana, 28. avgusta 2012.

Prof. Boris Pahor je imel v prostorih Konzorcija (Mladinska knjiga) v Ljubljani skoraj dve uri dolgo predstavitev svoje knjige z naslovom "Knjiga o Radi". Rada (Radoslava), njegova žena, Primorka s Podnanosa, rojena v Šembidu v hiši "Pri Johanu", je bila sestra narodnega heroja Janka Premrla-Vojka. Njun oče Franc PREMRL je bil premožni kmet in trgovec, mati Silva roj. BALANČ pa je bila učiteljica. Boris Pahor in Rada Premrl sta se poročila leta 1952 in imela hčer (Maja) in sina (Adrijan). Pred njima je imel Boris s Slavico Batistuta še nezakonskega sina Marka Batistuto (~1948-1954), ki je umrl v ljubljanski bolnišnici za levkemijo. Pokopan je v Celju.

Zanimanje za Pahorjevo predstavitev je bilo veliko. V kotu knjigarne se nas je po navedbah časnikov nagnetlo okoli 200. Pahor je bil kot po navadi zelo zgovoren, v svojih prepričanjih neomajan in s trdnimi načeli izjemno suveren govorec, pri svojih 99-tih letih gotovo izjemen. In občinstva ni razočaral.

Pahorjev rod

Marija Ambrožič in Franc Pahor
Poroka, 1913

Borisov oče, Franc PAHOR (1882-?), se je v Trst, kjer je bil sprva zaposlen kot fotograf pri italijanski kvesturi (policiji) preselil iz Kostanjevice na Krasu. Leta 1918 ga je vojska kot fotografa poslala v Pulj, naslednje leto pa ga je nova italijanska oblast odpustila in od takrat dalje se je zaposlil kot ulični prodajalec tolminskega masla na Ponte Rosa. V Trstu je spoznal Marijo AMBROŽIČ (1884-?), ki je v mesto prišla iz Male Pristave v Košani in se kot kuharica zaposlila pri neki bogati družini.

Boris

Franc in Marija sta se poročila leta 1913. Rodili so se jima štirje otroci. Prvi je bil Boris (1913), kateremu so sledila še tri dekleta: Mimica + (1914-1918), Evelina (1916-1994) in Marica (1919-1947). Mimica je kmalu umrla za špansko gripo. Evelina, ki je bila učiteljica (poučevala je v Kalu in Košani) je ostala samska. Prav tako Marica, ki je umrla mlada, za jetiko. Da je bilo življenje v Trstu še težje, je oče nasedel nekemu znancu. Ta ga je nagovoril za poroštvo in, ko je slednji bankrotiral se je breme finančnega dolga preneslo na Pahorjeve. Borisova mati Marija je morala, kot v svoji knjigi piše Pahor, za dodaten zaslužek dan za dnem ribati stopnišče v neki petnadstropni stavbi v Trstu.

To je tudi vse, kar o njegovi materi piše v Pahorjevi biografiji. Sam sem želel izvedeti še kaj več. Kot rodoslovca me je predvsem zanimalo, ali je njena družina kaj povezana z rodom mlinarjev Ambrožičev iz Nove Sušice. Tako sem, ko je nastopil trenutek za vprašanja, Borisa Pahorja vprašal, če lahko kaj več pove tudi o rodu svoje matere. Videti je bilo, da mu je bilo vprašanje všeč. Potrdil je, da njegova mama izvira iz rodu mlinarjev Ambrožičev. Da je bilo pri njih (menda) 6 bratov, ki so bili vsi, nekakšni inženirji, kot se je izrazil. Po Vremski dolini, Košani in okolici so popravljali in izdelovali mline in žage. Kmetija v kateri so živeli starši njegove matere, in za katero je še dolgo zatem skrbela njegova sestra Evelina, je bila sicer bolj na samem, nekje ob potoku (Mrzlek).

Družina PAHOR, Trst 1921
z leve: oče Franc, nono Franc, mati Marija; spredaj otroci: Evelina, Boris in Marica

Oče Borisove mame je bil Jožef (doma so mu rekli Josip), imena svoje stare mame pa ni vedel povedati. Prav tako ne hišnega imena. Na hiši v "Mrzleku" je nazadnje gospodaril, Borisov stric, mamin brat Franc Ambrožič, katerega Boris omenja v dveh svojih delih Trubarjev pepel, 1964: "... In nič nisem skušal, da bi jih videl na kakem poznanem polju, mogoče tudi nisem čutil koruznih listov pod sabo na postelji strica Franca v Mrzliku. ..." in Nekropola, 1967: "...To je jablana v sadovnjaku strica Franca v Mrzliku; na nji so rasla jabolka, ki so imela obliko srca, mi otroci pa smo zasajali zobe v bledo rumena srca, da se nam je cedilo po bradi. Zdaj je stric star in jablano oblega golazen, da so srca polna lišajev in zgrbljeno hrapava. A namesto maminega strica[1] Franca se mi zdi, da stopajo ob meni drugačni, težji koraki...".

Ambrožičeva hiša v Mrzleku, 20. leta

O Mrzleku je zanimiv tudi naslednji zapis: "Na severnem robu gornjevremskega polja je položen hrib, ki mu pravimo Barede. Navzdol po njem je suh žleb, ki dokazuje, da je v njem bil nekoč studenec. Tam kjer je ta studenec domnevno bil, smo našli zakopane v tleh vodovodne cevi iz žgane ilovice. ... Zelo mnogo časa je preteklo od tedaj, ko je tu vodovod deloval. Studenca, iz katerega je črpal vodo, že davno ni več. Preselil se je bil pol kilometra dlje na drugi rob polja, kjer je tekom stoletij spet izdolbel deset metrov globoko in trideset metrov široko grapo. Danes ga tudi tu ni več; nekje v globini je našel drugo pot proti strugi Reke, ki se ji globoko v produ pridružuje. Da pa je ta studenec tu res bil, priča, razen grape, ime tistega dela polja: "Med studenci". Dvesto metrov zahodno od te grape živi še danes mrzel studenček, ki mu zaradi tega pravimo "Mrzlik". Ko so naši pradedi dajali raznim delom polja imena, sta bila oba studenca še živa. Toda kdaj je prvi izginil, nihče ne ve."[2]

Morda bi takrat povedal še kaj več, če njegovega pripovedovanja ne bi prekinil moderator srečanja Zdravko Duša, češ, da bi bilo bolj primerno, da bi o tem razpravljala na samem. No, meni se je vprašanje zdelo bolj na mestu, kot tisto vnaprej pripravljeno, in za tržaškega Slovenca precej provokativno, namreč, kakšno je njegovo osebno mnenje o Stalinu. Pahor nanj neposredno tako ali tako ni odgovoril, temveč je svoj komentar speljal drugam. Na koncu koncev je šlo pravzaprav za predstavitev njegove (avto)biografije.

----
[1] Prav bi bilo: strica po mami. (moja op.)
[2] Slovenski Jadran glasilo SZDL (31.08.1956, letnik 5, številka 36)

Jurij Grando - Vampir iz Kiringe

Članek: 

Drevesa: Časopis Slovenskega rodoslovnega društva, leto 2012, številka 1, stran 52-53.

Juri Grando iz Kringe

Kringa in Brezovica

Ob izidu tretjega dela prevoda Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske so ponovno oživele nekatere zgodbe iz 17. stoletja, ki so se dogajale tudi v naših krajih. Ena takih je zgodba o vampirju iz manjše istrske vasice Kringa, ki jo je Valvasor leta 1689 zabeležil po pripovedovanju takratnih prebivalcev te vasi.

Še 16 let po svoji smrti (domnevno je umrl leta 1656), je do tedaj mirno vasico Kringa teroriziral neki Juri Grando. Vaščane je menda vznemirjal s trkanjem na vrata domače hiše in s tem vaščane obveščal o skorajšnji smrti v družini. Maltretiral naj bi tudi svojo vdovo, ki jo je sicer obvaroval pred smrtjo, a je morala ta redno opravljati svoje zakonske dolžnosti tudi po smrti svojega moža. Po 16. letih je imela vdova dovolj. Pritožila se je vaškemu županu Mihi Radetiću, da jo pokojni mož sredi noči pogosto obiskuje in maltretira. 

Leta 1672 je župan Kringe okoli sebe zbral skupino pogumnih mož, da bi truplo Jurija Grande izkopali, ga prebodli s kolom in se tako dokončno rešili njegovega terorja. Toda, ko je devet vaščanov (Miha Radetić, Stipan Milašić, Matej Hrvatin, Nikola in Jure Mačin, Juraj Žužić, Martin Udovičić, Nikola Krajša in Lupoglavčan Nikola Nyena) prišlo z baklami in križem na pokopališče, in grob odkopalo, so v njem zagledali rumen in nasmejan obraz Jurija Grande. Vaščani so se iz strahu razbežali, a župan jih je ponovno zbral skupaj, za pomoč pa je zaprosil še pavlinskega redovnika patra Juraja. Z njim so se ponovno odpravili k odprtem grobu. Pater Juraj se je grobu približal z razpelom v roki in govoril: "Glej, štrigon, to je Jezus Kristus, ki nas je odkupil pekla in za nas umrl. Ti, štrigon, pa ne moraš imeti miru.". V nadaljevanju je iz grešnika z besedami in gibi izganjal hudiča, eden izmed prisotnih pa je medtem z zašiljenim kolom poskušali prebosti Grandino truplo. Toda kol se je od trupla odbijal in telesa nikakor ni bilo mogoče prebosti. Končno je eden izmed prisotnih, Stipan Milašić, v roke vzel kosir in truplu odsekal glavo. Mrtvec je kriknil in kri je napolnila grob. Preden so se obrnili, so možje grob zasuli in za njim zabrisali sledi, tako, da nihče več ne ve, kje natanko je grob Jurija Grande. Od tistega trenutka dalje Juri Grando ni nikoli več vznemirjal vaščanov Kringe.

Pa je bilo res tako? Je Juri Grando sploh obstajal, ali je bil le plod domišljije vraževernih domačinov? In, ali je ta res umrl leta 1656, kot je zabeležil Valvasor po pripovedovanju ljudi?

Juri Grando iz Brezovice

Zakaj se mi je zdela ta zgodba zanimiva? Pri pregledovanju knjige umrlih duhovnije Brezovica v Brkinih sem našel naslednji zapis: "/Adi/ 21. /8bre 1645/ morse Juri Grando". Torej, v mrliški knjigi Brezovice je zabeležena smrt nekega Jurija Grande, ki naj bi umrl 21. oktobra 1645. Posebej zanimivo je, da je to v župniji edini zapis osebe s tem priimkom sredi 17. stoletja, kar bi lahko pomenilo tudi, da Juri Grando ni bil domačin.

Juri Grando, knjiga umrlih Brezovica (Slivje), 21. oktober 1645

Kasneje se je priimek, sicer v obliki Granda in zelo redko, pojavljal tudi v duhovniji Brezovica. Zanimiv je npr. zapis smrti Uršule, vdove po nekem (drugem) Juriju Grandi iz vasi Brežec pri Divači: "Urschulla vidua def. Georgy Granda ex Breschez", ki je umrla 28. julija 1740, v starosti približno 90 let. V Brežcu se je naziv "Granda" kot hišno ime ohranilo še v 20. stoletju, priimek pa je izumrl že v 18. stoletju.

Cestne razdalje med vasmi Kringa in Brezovica je okoli 80 km. Je torej možno, da je bil Juri Grando, kot morda problematičen vaščan, zaradi katerega je potem nastala gornja pripoved, iz Kringe izgnan in se je, kot begunec zatekel v Brezovico, kjer je tudi umrl, ali pa gre zgolj za dve različni osebi z istim imenom in priimkom, ki sta povsem slučajno živeli v istem času? 

Kakorkoli, Juri Grando je dejansko živel, vprašanje je le, ali je bil tisti Juri iz Brezovice pravzaprav vampir iz Kringe.

Članek je bil objavljen v glasilu: Drevesa 2012/1, stran 52

Popisi prebivalstva

Digitalizirani Uradni list Kraljevine Italije (1930-)

Ameriška domovina, Cleveland, January 20, 1942: "Ta splošna gonja za poitalijančenje slovanskih imen je pokazala dokaj uspeha. Samo v Trstu se je priglasilo do konca 128 nič manj kot 7,543 "prostovoljnih" prosilcev za spremembo družinskega priimka. Pa to še ni bilo dovolj fašistom. Zato so poslali na vsako občino listo z imeni, ki se morajo spremeniti, s strogim naročilom, da se morajo priglasiti vsi člani teh družin nemudoma pri oblasti in naj zaprosijo za spremembo imena. S temi sredstvi na razpolago je tržaška prefektura proti koncu leta 1931 bahato izjavila, da je izdala že 15,000 dekretov za spremembo imen, od teh da se jih je priglasilo 10,000 prostovoljno. Zato so oblasti uradno izjavile, da je bilo spremenjenih okrog 50,000 imen. Uradni list "Gazzetta Ufficiale'' je prinašal od leta 1928 dalje vsak dan polne strani imen oseb, ki so spremenile svoja imena. In skoro vsi ti so bili iz Julijske Krajine in Zadra. Časopisje se je bahalo, da ne bo vzelo dolgo in nobena oseba v Italiji ne bq imela drugačno kot italijansko ime. Razumljivo je, da je bilo radi te nasilnosti mnogo protestov, ne samo od strani Slovencev in Hrvatov, ampak tudi od mnogih Italijanov, ki so nosili družinska imena svojih slovanskih prednikov. Gotove odlične osebe niso nikdar zaprosile za spremembo imena, niti se jih k temu uradno ni prisililo, čeprav so bila njih imena na listi za spremembo. Naj samo omenimo imena Fulvio Suvič, podtajnik zunanjega ministrstva, ki je rodom Tržačan in pa splošna znana firma Cosulič, doma iz Istre. Morda se to razlaga iz odloka državnega koncila v Rimu z dne 9. januarja 1932, ki je določilo v pritožbi družine Pavlovič, katere ime je tržaška prefektura spremenila na "Paoli". Družina Pavlovič je z uradnimi listinami dokazala, da je v rodbini to ime že od leta 1798 in da nima prav nikake italijanske ali rimske korenike. S tem je bila razveljavna akcija prefektur v Trstu, Pulju, Gorici, Reki, Zadru in Udini, ki v nobenem slučaju niso mogle dokazati, da so imela spremenjena imena kakršnokoli italijansko koreniko, ali da so bila imena poslovanjena tekom zadnjega pol stoletja. Državni koncil je b'l mnenja, da imajo družine, ki so italijanskega sentimenta, lahko še nadalje slovanska imena svojih prednikov, dočim morajo družine slovanskega mišljenja poitalijančiti svoja. Iz tega se torej sodi, da so ostala še nadalje imena, ki niso v ničemer italijanska, kot: Suvič, Cosulič, Diaz, Gayda, Goidanič itd.".

Je pa to danes odličen vir za rodoslovce z območja koprske škofije. V izdajah uradnih listov tega obdobja je najti popis vseh slovenskih družin z območja nekdanje Kraljevine Italije (Primorska znotraj rapalske meje), katerim je bil priimek v 30. letih 20. stoletja poitalijančen. Rodoslovno zelo bogat vpogled v osebe rojene okvirno med leti okoli 1850 in 1930.

Uradna spletna stran nima vgrajenega iskanja po ključnih besedah, zato je priporočljivo uporabljati Google iskalnik v katerega vnesemo npr. izraz "Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia" in iskani priimek, npr. "Rožanc".

Primer zapisa:

Il cognome del sig. Giovanni Rozanc fu Giovanni, nato a Varea il 5 dicembre 1896 e residente a Varea, 8, è restituito nella forma italiana di « Rosani ». Uguale restituzione e disposta per i seguenti suoi famigliari:

1. Francesca Rozanc nata Stancic fu Giuseppe, nata il 23 dicembre 1899, moglie;

2. Giovanni di Giovanni, nato il 12 settembre 1923, figlio;

3. Antonio di Giovanni, nato il 20 gennaio 1925, figlio;

4. Luigi di Giovanni, nato il 12 giugno 1928, figlio;

5. Emilia fu Giovanni, nata il 30 luglio 1909, sorella.

Il presente decreto sarà, a cura dell'autorità comunale, notificato all'interessato nei modi indicati al paragrafo 2 del citato decreto Ministeriale 5 agosto 1926 ed avrà ogni altra esecuzione prescritta nei successivi paragrafi 4 e 5. - Trieste, addì 18 aprile 1931 - 'Anno IX

Popis prebivalstva ZDA - U.S Census (1940)

Večinoma v zadnjih dveh desetletjih pred začetkom 1. svetovne vojne, nekaj malega pa tudi po njej, tja do leta 1924, se je mnogo Slovencev v iskanju novih življenskih priložnosti izselilo v ZDA. Številni so tam tudi ostali in si ustvarili svoje družine.

Ena zadnjih pridobitev, ki jo je na spletu ponudilo podjetje Ancestry je digitalizacija popisa družin v ZDA za leto 1940. Tega leta so bile številne slovenske družine že ustaljene in vpete v aktivno življenje v svoji novi domovini. Vpogled v popis ponuja sorodnikom izseljencev, rodoslovcem in drugim, ki jih to zanima možnost, da bolje ali na novo spoznajo svoje sorodnike v ZDA in morda tudi navežejo neposredni stik z njihovimi potomci.

Popis za leto 1940 poleg imen in priimka članov družine omogoča tudi vpogled v starost vsakega izmed njih, poklic, ki so ga posamezni člani opravljali in kraj (naslov), kjer je družina v letu 1940 živela.