petek, 9. februar 2024

Rodoslovna zbirka Kraševci

Ime zbirke: KRAŠEVCI. Lokacija: Geneanet (Robert Fonda Genealogy)
© Copyright, 1997-2024.

PODATKOVNI ATRIBUTI:
Osebni podatek: ime; priimek[2]; datum rojstva-krsta, poroke, smrti-pogreba; vzrok smrti [3]; poklic oz. dejavnost[4]; družbeni status[5]; dogodki, opombe, citati, ...; fotografije, ...
Bivališče: hišne številke, domača hišna imena[6].

VIRI:[7]
Primarni: cerkvene matične knjige (krsti, poroke, smrti), cerkvene družinske knjige (Status Animarum) in civilne domovinske pole, zemljiški urbarji, urbarji cerkvenih bratovščin, ....
Sekundarni: krajevne in družinske kronike, pokopališča in nagrobniki, popisi,  seznami, podatkovne zbirke, spletne digitalne knjižnice (Dlib, Sistory, Ancestry, ....); ..., idr..

GLAVNO OBMOČJE ZBIRKE:

Glavno območje rodoslovne zbirke Kraševci
ŽUPNIJE IN PODRUŽNICE (vasi):

AJDOVŠČINA* (Šturje, Planina /Dolenje/, Lokavec, Ustje, Otlica), AVBER* (Avber, Gradnje, Raša, Ponikve), BAZOVICA* (Bazovica, Gropada, Padriče), BREZOVICA (Brezovica, Bač, Povžane, Materija, Rožice, Tublje, Hrpelje, Slope, Artviže, Ostrovica, Padež, Kozjane, Gradišica, Odolina), BUDANJE* (Budanje, Dolga Poljana), COL* (Orešje, Col, Gozd, Križna gora, Šmarje, Sanabor), ČRNI VRH NAD IDRIJO* (Črni vrh, Zadlog, Idrski log, Predgriže, Lome, Javornik, Kanji dol, Strmica, Mrzli log, Bela), ČRNIČE* (Črniče, Gojače, Kamnje, Malovše, Potoče, Ravne, Selo, Skrilje, Vrtovin), DIVAČA (Divača, Dolnje Ležeče), DOLINA* (Dolina, Boljunec, Boršt-Jezero, Brce, Brgod, Črni kal, Jelovice, Kastelec, Kroglje, Log, Mačkovlje, Prebeneg, Ricmanje, Socerb, Vodice, Zabrežec), GOČE* (Goče, Lože, Manče), DUTOVLJE* (Dutovlje, Kreplje, Godnje, Skopo, Kopriva, Brje, Krajna vas), ERZELJ* (Erzelj, Branica, Lenivec, Tabor, Mesesneli, Miški, Vovki, Hribi), GABROVICA* (Gabrovica, Coljava), GORJANSKO* (Gorjansko, Nadrožica, Škofi-Kregolišče, Brje, Klanec), GROČANA* (Gročana, Draga, Vrhpolje, Miheli, Nasirec, Lipica), HRAŠČE* (Mali Otok, Zagon, Studenec), HRENOVICE* (Hrenovice, Velika Brda, Goriče, Hruševje, Rakulik, Sajevče, Čermelice, Slavinje, Orehek), KLANEC(Klanec, Beka, Ocizla, Trpce-Petrinje, Prešnica, Podgorje, Černotiče), KNEŽAK(Knežak, Bač, Koritnice, Jurišče, Šembije), KOMEN* (Komen, Volčji Grad, Tomačevica, Sveto, Ivanji Grad, Zagrajec, Mali dol, Preserje), KOŠANA (Dolnja Košana, Buje, Gornja Košana, Kal, Mala Pristava, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Sušica, Ostrožno brdo, Stara Sušica, Suhorje, Velika Pristava, Volče, Čepno), KREPLJE* (Kreplje, Godnje), LANDOL* (Predjama, Landol, Šmihel pod Nanosom, Stranje), LOKEV (Lokev, Prelože pri Lokvi), OPČINE* (Opčine, Trebče, Bani, Rojan, Ferlugi, Piščanci, Barkovlje, Grljan, Sv. Križ, Briščiki, Kontovel)OTLICA* (Otlica, Predmeja, Kovk)PLISKOVICA* (Pliskovica, Kosovelje, Veliki dol, Tublje pri Komnu), POVIR (Povir, Gorenje, Brestovica, Merče, Žirje, Plešivica), POSTOJNA* (Postojna, Stara vas, Veliki otok, Zalog), RAZDRTO* (Razdrto), REPENTABOR* (Veliki Prepen, Vrhovlje, Voglje, Col-Fernetiči). RODIK (Rodik, Dane, Kačiče, Pared, Podgrad), SENOŽEČE (Senožeće, Dolenja vas, Gabrče, Laže, Potoče, Senadole), SEŽANA (Sežana, Šmarje, Dane, Orlek), SLAVINA* (Slavina, Koče, Žeje, Selce, Nemška vas, Prestranek, Matenja vas, Rakitnik, Grobišče), PIVKA* (Pivka, Petelinje, Gradec, Hrastje, Radohova vas, Klenik, Palčje, Trnje), PODNANOS* (Podnanos, Orehovica, Porečje, Podbreg, Podgrič, Podraga, Lozice /Podbrje, Loka, Otošče, Stajice, Mislejska vas, Lipovška vas, Hrib, Žerjavska vas, Kolona, Renkovska vas, Gorenji Žvanuti, Dolenji Žvanuti/), PREGARJE* (Pregarje, Gaberk, Rjavče, Brezovo brdo, Tatre, Prelože, Huje, Zajelše), PREM* (Prem, Smrje, Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Čelje, Janeževo brdo, Selce, Turn, Kilovče), SLAP* (Slap pri Vipavi), SLIVJE (Slivje, Loče, Markovščina, Hotična, Skadanščina, Kovčiče, Orehek, Mrše, Ritomeče), ŠTJAK* (Štjak, Selo, Gornja Branica /Koboli, Večkoti, Čehovini, Dolanci, Kodreti, Trebižani/, Krtinovca, Ravnje, Dolenje, Nova vas, Gradišče, Poljane, Štomaž, Razguri, Sela, Raša /Gorupi, Mahniči, Mahorčiči/, Pristava, Bogo, Hribi), TOMAJ* (Tomaj, Križ, Utovlje, Kazlje, Grahovo brdo, Filipčje brdo, Šepulje, Dobravlje), TRNOVO* (Bistrica, Harije, Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Gornji Zemon, Dolnji Zemon, Mala Bukovica, Velika Bukovica, Koseze, Dobropolje, Zarečje, Brce, Topolc, Šembije, Podstenje, Mereče, Tominje), UBELJSKO* (Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko, Brezje pod Nanosom, Mala Brda), ŠMARJE-GABRJE* (Šmarje, Lačenberg, Zavino, Branica /Hmeljaki/, Dolnji Lisjaki, Čipnje, Stegovci, Hrastje, Jakulini, Potok, Vrtovče /Gornji Lisjaki/, Gorjani, Vidmarji, Tevče), ŠTANJEL* (Štanjel, Kobdilj, Hruševica, Kobjeglava, Tupelče), ŠTORJE (Štorje, Podbreže, Senadolice, Majcni), ŠTURJE* (Šturje, Žapuže, Kovk), VATOVLJE (Vatovlje, Barka, Misliče, Vareje), VIPAVA* (Vipava, Gradišče, Zemono, Log, Nanos), VIPAVSKI KRIŽ* (Križ, Dobravlje, Velike Žablje, Štomaž) VRABČE* (Vrabče, Jakovce, Veliko Polje, Griže), VREME (Vremski Britof, Gornje Vreme, Gornje Ležeče. Famlje, Goriče, Škoflje, Zavrhek, Vatovlje, Misliče, Škocijan, Naklo, Matavun, Gradišče, Brežec, Betanja), VRHPOLJE* (Vrhpolje pri Vipavi, Duplje), ZAGORJE(Zagorje, Drskovče, Parje, Šilentabor, Kilovče, Ratečevo Brdo) ... poleg tega: NOVA OSELICA (Podjelovo brdo, Podlaniše, Podpleče, Nova Oselica, Hobovše, Sovodenj, Laniše, Koprivnik),  STARA OSELICA* (Stara Oselica, Hobovše, Fužine, Kladje, Podgora, Trebija) - * v pripravi

ARHIV MESTA TRST - CIVILNE MATICE (1924-1943) - poroke in smrti:

KRAŠKA DEKANIJA. LOKEV 1924-1942. TOMAJ 1924-1943, Avber 1924-1927, Kopriva 1924-1927, Dutovlje 1924-1942, Skopo 1924-1927. BREZOVICA, Rodik 1924-1926. POVIR 1924-1927, Divača 1928-1942, Štorje 1924-1927, Sežana 1924-1943. SENOŽEČE 1924-1942, Dolenja vas 1924-1926, Laže 1924-1926, Senadole 1924-1926. VREME, Vremski Britof 1924-1942, Gornje Vreme 1927-1927, Famlje 1924-1927, Naklo 1924-1927. ŠTJAK 1924-1942. DEKANIJA POSTOJNA. SLAVINA 1924-1943, Postojna 1924-1943, Pivka 1924-1943. KOŠANA 1924-1943, Šmihel 1924-1944. HRENOVICE 1924-1942, Bukovje 1924-1943.

MATRICULA ONLINE - CERKVENE MATIČNE KNJIGE

NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANAAdlešiči, Ambrus, Babno Polje, Banja Loka, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Besnica, Bevke, Bistra, Blagovica, Bled, Bloke, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Borovnica, Boštanj, Brdo, Breznica, Brezovica, Brusnice, Bučka, Bukovščica, Čatež ob Savi, Čatež - Zaplaz, Čemšenik, Cerklje na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Cerknica, Češnjice, Črmošnjice, Črni Vrh, Črnomelj, Dob, Dobovec, Dobrava, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dobrova, Dolenja vas, Dole pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Dovje, Draga, Dražgoše, Duplje, Fara pri Kočevju, Golo, Goriče, Gorje, Gornji Logatec, Gozd, Grahovo, Grčarice, Homec, Horjul, Hotedršica, Hotič, Ig, Ihan, Janče, Javor, Javorje pri Litiji, Jesenice, Jezersko - Sv. Andrej, Jezersko - Sv. Ožbolt, Kamna Gorica, Kamnik, Kočevje, Kočevska Reka, Kokra, Kolovrat, Komenda, Konjšica, Kopanj, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Kostanjevica na Krki, Kovor, Kranj, Kranjska Gora, Kranj - Šmartin, Krašnja, Kresnice, Križe, Krka, Krško, Leše, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Lipoglav, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Ježica, Ljubljana - Marijino Oznanjenje, Ljubljana - Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubljana - Sv. Jakob, Ljubljana - Sv. Nikolaj, Ljubljana - Sv. Peter, Ljubljana - Trnovo, Ljubno, Lom, Loški Potok, Lučine, Mavčiče, Mengeš, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog, Moravče, Mošnje, Motnik, Naklo, NOVA OSELICA, Novo mesto - Kapitelj, Novo mesto - Šmihel, Osilnica, Ovsiše, Peče, Planina pri Rakeku, Podbrezje, Podgrad, Podlipa, Podzemelj, Polhov Gradec, Polica, Poljane - Dolenjske Toplice, Poljane nad Škofjo Loko, Polšnik, Prečna, Preddvor, Predoslje, Preloka, Preserje, Preska, Prežganje, Primskovo na Dolenjskem, Radeče, Radovljica, Raka, Rakitna, Rateče - Planica, Reteče, Ribnica, Ribno, Rob, Rova, Rovte, Sava, Sela pri Kamniku, Sela pri Šumberku, Selca, Semič, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjurij - Podkum, Šentlambert, Šentožbolt, Šentrupert, Šenturška Gora, Šentvid pri Stični, Sinji Vrh, Škocjan pri Novem mestu, Škocjan pri Turjaku, Škofja Loka, Šmarje-Sap, Šmarjeta, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno v Tuhinju, Šmihel pri Žužemberku, Smlednik, Sodražica, Sora, Sorica, Sostro, Soteska, Špitalič, Spodnji Log, Srednja vas v Bohinju, Štanga, Stara Cerkev, Stara Loka, STARA OSELICA, Stari Log, Stari trg ob Kolpi, Stari trg pri Ložu, Stična, Št. Jurij pri Grosupljem, Stopiče, Št. Peter - Otočec, Stranje, Struge, Studenec, Sv. Duh - Veliki Trn, Sveta Gora, Sv. Gregor, Sv. Helena - Dolsko, Svibno, Sv. Jakob ob Savi, Sv. Katarina - Topol, Sv. Križ - Gabrovka, Sv. Križ nad Jesenicami, Sv. Križ - Podbočje, Sv. Lenart, Sv. Planina, Sv. Rok v Hrastovici, Sv. Trojica nad Cerknico, Sv. Vid nad Cerknico, Toplice, Trata - Gorenja vas, Trebelno, Trebnje, Trstenik, Tržič, Tržišče, Tunjice, Unec, Vače, Vavta vas, Velike Lašče, Vinica, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zagradec, Žalna, Zaplana, Zapoge, Zasip, Železniki, Zgornji Tuhinj, Žiri, Žužemberk.

NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBORApače, Artiče, Bele Vode, Beltinci, Bizeljsko, Bogojina, Braslovče, Brestanica, Brezno, Brežice, Buče, Cankova, Celje - Sv. Danijel, Cirkovce, Cirkulane, Čadram - Oplotnica, Črenšovci, Črešnjevec, Črešnjice, Črna na Koroškem, Črneče, Dobje pri Planini, Dobova, Dobrna, Dobrovnik / Dobronak, Dol pri Hrastniku, Dolenci, Dolič, Dramlje, Dravograd, Fram, Frankolovo, Galicija, Gomilsko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sv. Kungota, Gornji Grad, Gotovlje, Grad, Griže pri Celju, Hajdina, Hoče, Hum pri Ormožu, Jarenina, Javorje, Jernej nad Muto, Jurklošter, Kalobje, Kamnica, Kapela pri Radencih, Kapele pri Brežicah, Kapla na Kozjaku, Kebelj, Kog, Koprivna, Koprivnica, Kostrivnica, Kotlje, Kozje, Križevci pri Ljutomeru, Laporje, Laško, Lenart v Slovenskih goricah, Lendava - Lendva, Libeliče, Limbuš, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Loče pri Poljčanah, Loka pri Zidanem Mostu, Lovrenc na Pohorju, Luče ob Savinji, Majšperk, Makole, Mala Nedelja, Maribor - Sv. Janez Krstnik, Maribor- Sv. Magdalena, Maribor - Sv. Marija, Marija Reka, Marija Snežna, Marija Širje, Martjanci, Mežica, Mozirje, Murska Sobota, Muta, Nazarje, Negova, Nova Cerkev, Nova Štifta, Ojstrica, Olimje, Ormož, Pameče, Pernice, Pertoča, Pilštanj, Pišece, Plešivec, Podčetrtek, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podsreda, Polenšak, Poljčane, Polje ob Sotli, Polzela, Ponikva, Prebold, Prevalje, Prevorje, Prihova, Ptuj - Sv. Jurij, Ptuj - Sv. Peter in Pavel, Ptujska Gora, Radlje ob Dravi, Radmirje, Ravne na Koroškem, Razbor pod Lisco, Razbor pri Slovenj Gradcu, Rečica ob Savinji, Remšnik, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogatec, Sv. Rok ob Sotli, Ruše, Sele, Selnica ob Dravi, Sevnica, Skomarje, Sladka Gora, Slivnica pri Celju, Slivnica pri Mariboru, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Solčava, Spodnja Polskava, Spodnja Sv. Kungota, Središče ob Dravi, Sromlje, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Stoperce, Stranice, Strojna, Studenice, Sv. Ana v Slovenskih goricah, Sv. Andraž nad Polzelo, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Sv. Anton na Poh, Sv. Anton v Slovenskih goricah, Sv. Barbara v Slovenskih goricah, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah, Sv. Danijel nad Prevaljami, Sv. Duh na Ostrem Vrhu, Sv. Ema, Sv. Florijan ob Boču, Sv.Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Jedrt nad Laškim, Sv. Jernej pri Ločah, Sv. Jošt na Kozjaku, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Jurij v Prekmurju, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Kunigunda na Pohorju, Sv. Lenart - Podgorci, Sv. Lenart na Pohorju, Sv. Lenart nad Laškim, Sv. Lovrenc - Juršinci, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Marija v Puščavi, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Martin na Pohorju, Sv. Martin pri Vurberku, Sv. Miklavž nad Laškim, Sv. Miklavž ob Dravi, Sv. Miklavž pri Ormožu, Sv. Ožbalt ob Dravi, Sv. Peter na Kristan Vrhu, Sv. Peter na Kronski gori, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Sv. Peter pri Mariboru, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Rupert nad Laškim, Sv. Rupert v Slovenskih goricah, Sv. Štefan pri Žusmu, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Trojica - Podlehnik, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sv. Urban - Destrnik, Sv. Venčesl, Sv. Vid na Planini, Sv. Vid nad Valdekom, Sv. Vid pri Ptuju, Svečina, Svetinje, Šempeter v Savinjski dolini, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjur pri Celju, Šentvid pri Grobelnem, Škale, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmartno v Rožni Dolini, Šmihel nad Mozirjem, Šmiklavž pri Slovenj Gradcu, Šoštanj, Špitalič, Št. Ilj pod Turjakom, Št. Ilj pri Velenju - Arnače, Št.Ilj v Slovenskih Goricah, Št. Janžna Dravskem Polju - Starše, Št. Janž pri Dravogradu, Teharje, Tinje, Tišina, Trbonje, Trbovlje - Sv. Martin, Turnišče, Velenje - Sv. Martin, Velika Nedelja, Veržej, Videm - Krško, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vuhred, Vurberk, Vuzenica, Zabukovje, Zagorje, Zavodnje, Zavrč, Zdole, Zibika, Zreče, Žalec, Žetale, Žiče, Žusem.

TRST in PULA (FamilySearch: Italy, Pola and Trieste, Catholic Church Records, 1593-1941) Tržaška pokrajina: Guardiella - San Giovanni Decollato (PK 1860-1929); Muggia - Santi Giovanni e Paolo (PK 1915-1936); Prosecco - San Martino Vescovo (PK 1835-1937); San Giusto Martire (PK 1848-1862); Sant'Antonio Taumaturgo (sv. Anton Novi: Greta, Škedenj, ...) (PK 1835-1841, PK 1847-1881, PK 1885-1910, PK 1911-1936). Pula in Umag: Buie (Buje) - San Servolo Martire (PK 1835-1936, MK 1835-1925); Cittanova d'Istria (Novigrad) - San Pelagio Martire (KK 1848-1900, PK 1835-1936, MK 1835-1887, MK 1835-1936); Isola d'Istria (Izola) - San Mauro Martire (KK 1834-1865, KK 1834-1870, KK 1865-1870, PK 1677-1810, PK 1785-1800, PK 1816-1846, PK 1835-1929, MK 1774-1810, MK 1815-1879, MK 1879-1902, MK 1902-1937); Materada (Materada) - Beata Vergine della Neve (PK 1835-1937, PK 1835-1941, MK 1835-1936, MK 1835-1941); Pirano (Piran) - San Giorgio Martire (PK 1593-1611, PK 1835-1879, PK 1890-1913, PK 1914-1936, MK 1835-1907); Portole (Oprtalj) - San Giorgio (MK 1835-1936); Verteneglio (Brtonigla) - San Zenone Martire (PK 1835-1936, MK 1835-1936).

-----
[1] Osnovni seznam  (ime in priimek) oseb v zbirki rojenih med leti 1900 in 1990.
[2] Imena in priimki oseb v zbirki so pisana tako, kot so bila povzeta iz vira. Osebna imena prepisana iz matičnih knjig so tako tudi v zbirki sami zapisana v latinščini (kjer je bilo mogoče, je povzet zapis ob krstu). Isto velja tudi za priimke, ki so bili za razliko od osebnih imen v matičnih knjigah pisani v kranjskem jeziku, do okoli leta 1852 sicer praviloma v bohoričici, po tem pa v današnji obliki, s šumniki. Podatki o osebah povzeti iz drugih virov, so pisani tako, kot so bili zabeleženih v teh virih. Izjemoma je zapis v rodoslovni zbirki drugačen, če je šlo pri vpisu podatka v osnovnem viru za očitno napako.
[3] Podatki za 19. stoletje.
[4] Zapisi poklicev (oz. dejavnosti) kot agricola, rusticus, villicus, ..., ki v osnovi označujejo kmeta, so v zbirki praviloma izpuščeni.
[5] Gosposki status osebe (D'nus, D'na, ...), plemiški naziv (Nob., pl. ...), pridevek (Mr'o, Rd., dr. mag., ...)
[6] Od leta 1770 dalje.
[7] Podatki v rodoslovni zbirki so skoraj v celoti povzeti neposredno iz primarnih virov. Izjema so plemiški rodovniki, ki sicer predstavljajo manjši delež zbirke. Ti temeljijo pretežno na sekundarnih virih - rodbinskih kronikah, zbirkah, družinskih genealogijah (Preinfalk: Plemiške rodbine na Slovenskem; ...); prepisih iz matičnih knjig (Schivizhoffen: Der Adel in der Matriken, ...), ... in drugih.

KRAŠEVCI - Kostner, Karstner (Krashauze)


Kraševec, W. Lazius 1561
Beseda Kras (Karst) se prvič omenja v delu “Dvcatvs Carniolae et Histriae vna cvm Marcha Windorvm" Wolfganga Laziusa (1514-1565). Zemljevid je bil natisnjen leta 1545, objavljen pa 1561. Kras (Kars) je leta 1550 kot pokrajino na svojem zemljevidu označil tudi Sebastijan Münster (1488-1552). 

Še pred objavo Lazijevega zemljevida je Kraševce leta 1555 omenil Primož Trubar (1508-1586). V predgovoru v Matejev evangelij iz leta 1555 beremo: "Mi imamo pak tukaj tri riči vom povedati: Na pervu. Kedar ta Slovenski Jezik se povsod glih inu veni viži ne govori, drigači govore zdostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerij inu Dolenci tar Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati."

Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 Kras in Kraševce umestil na ozemlje Notranje Kranjske (Innerkrain), kamor je vključil tudi Pivko (tj. Pivško). Ime Notranjci takrat še ni bilo prepoznavno. Nadomeščala so ga ožja imena, Kraševci in Pivčani, tudi Vipavci; jedro današnje Notranjske (Cerkniško in Bloke) pa je bilo takrat umeščeno na Srednjem Kranjskem, ne na Notranjem.

Takole je pisal Valvasor[6] ...

Notranjska je v četrti petini dežele Kranjske. Kot četrti del, ki obsega Kras, Pivko in vse, kar spada zraven, ima štiri vrste prebivalcev: namreč Vipavce, Kraševce, Čiče in prave Kranjce. Te štiri vrste prebivalcev se razlikujejo tako po jeziku kot po noši in skoraj v vsem svojem žitju in bitju.

Četrta petina notranje Kranjske - Kras in Pivka, Valvasor 1689.
Das Virte Fvfftl Das Ist Inner Crain oder Karst vnd Poyg
Valvasorjev opis Dežele Kranjske. Valvasor (1689) deli Kranjsko na pet pokrajin ali na petine (Funfftl), ki niso upravne enote, ampak le zemljepisni pojmi, saj je delitev zasnovana na etnoloških, gospodarskih, kmetijskih, geografskih, hidroloških idr. značilnostih pokrajin. Das Erste Funfftl Das Ist Ober Krain (Gorenja Kranjska). Obsegala je v glavnem današnjo Gorenjsko in Ljubljansko kotlino. Meje tečejo od Ljubljane po Gradaščici, za Bohinjem in čez Triglav na Korensko sedlo, po Karavankah, mimo Motnika in Trbovelj do Save in po njej do Ljubljane. Das Andere Funfftl Das Ist Unter Krain (Dolenja Kranjska). To je ozemlje med Krko in Savo z Žumberkom. Meja je Sava od Ljubljanice do Bregane, odtod do Kolpe ter od Metlike do izvira Krke in do izliva Ljubljanice. Na jugovzhodnem obrobju leži Kostanjevica (Landstrass), še vedno precej odmaknjena od meje. Verjetno se je slovensko ime Dolenjska začelo pojavljati z nemškim poimenovanjem tega ozemlja Unter Krain, kot ga navaja Valvasor, in sicer po kombinaciji Dolenj(ja) (Kranj)ska. Das Dritte Funfftl Ist Das Mitter Krain (Srednja Kranjska). Pokrivala je ozemlje od Laz ob Savi do izvira Krke, po njej do Soteske. Odtod je šla meja na Kolpo pri Metliki in po Kolpi navzgor skoraj do izvira ter proti severu zahodno od Cerkniškega jezera do Vrhnike in po Ljubljanici do Save. Das Vierte Funfftl Das Ist Inner Krain Oder Karst und Poyg (Notranja Kranjska ali Kras in Pivško). Meja je tekla od Vrhnike po Javornikih, čez Snežnik do Voloskega zahodno od Reke. Odtod po Čičariji do področja pred Trstom in na sever proti Vipavi in Idriji ter do Vrhnike. Das Letzte Funfftl Das Ist Histereich  (Istra). - Dolenjski list, 5. februarja 1998, stran 22. (dlib)

KRAŠEVCI in KRAS


Kraševci živijo na Krasu, pri gradu Na Školju, Devinu in Štivanu; imajo pa svoj poseben jezik in posebno nošo. Njihov jezik je precej trd; ponekod govore tako nerazumljivo, da jih človek komaj razume, vendar pa s kranjskimi besedami.

Kraševci in Kraševke, Valvasor 1689
So močni, delavni, večinoma se preživljajo z vinogradi, kjer uspevajo najboljša vina, prosečan, muškat in podobna vina, ki jih vozijo v daljne dežele. Zemlja je pri njih sicer povsod kamnita in je včasih skoraj ni videti, pa vendar rodi najodličnejše vino. In dobro jim uspeva tudi živina, ki je redijo veliko in daje dobro hrano. Nimajo nobenega žita in jedo zelo suh kruh iz napol zmletega žita, podoben holandskemu. Na hrbtih nosijo po deželi cele vreče oljčnega olja in včasih najbrž tudi vina, najbolj v zimskem času. Kajti če tisti, ki to nosi, s to posodo pade, se ne bo kar tako razbila. Te vreče so narejene kot cel kozel ali odrt oven, in v takih kožah nosijo olje. Je pa to potrebno tudi zaradi neravnih poti na Krasu, ki je grozoten, nemil in slab za hojo, ker je skrajno kamnit. Ti dobri ljudje živijo prav revno in so nadvse dobre volje, če le imajo kos surove slanine (ki jim jo neutrudno delo naredi zelo dobro prebavljivo), čebulo in velik kos črnega kruha (iz grobo mlete pšenice ali s črnimi otrobi). Na mnogih krajih jim tudi hudo primanjkuje lesa, posebno poleti pa tudi sveže vode. Vendar jim to pomanjkanje ne jemlje telesnih moči, kljub temu so močni, živahni in zdravi.

V raznih krajih imajo mlake ali luže, ki se natečejo ob dežju; če taka deževnica poleti dolgo stoji, postane krvavo rdeča. Kadar dolgo ni dežja, stoji vedno kmet iz vasi, ki ji pripada luža, na straži ter varuje in brani, da ne bi morda prišli iz drugih vasi in vzeli vodo. Poleg vode manjka Kraševcem tudi lesa in polja. Pomanjkanje lesa in čiste vode pa nadomešča prebivalcem vino. Je najboljše kakovosti, rdeče in belo, vsake vrste; zato tudi gre v daljne dežele. To bo pač najtehtnejši vzrok, da stoji tukaj ne glede na ostalo nerodovitnost toliko prelepih in velikih vasi. V njih imajo večinoma zidane hiše; na njih so nekatere strehe pokrite s ploščatimi kamni. V malo hišah najdemo peči, ampak samo ognjišča.

Burja na Krasu, Valvasor 1689

Če pa vleče veter še malo močneje, potem - čeprav naši ljudje, namreč Kraševci še prav lahko gredo naprej (Česa vsega ne naredi navada?) - se ne bo dalo pregovoriti nobenega tujca več, tudi če bi ga hotel pregovarjati cel svet retorikov, da naj gre kar naprej: obrnil se bo, šel nazaj, se zahvalil za glasbo, noče več poslušati teh Eolovih pozavn in fagotov, ker ima vtis, da bi mu lahko odpihnile dušo iz telesa.

V nekaterih krajih so ti ljudje zelo urni in spretni s pračo, tako da kamen, ki ga zaženejo z zanko, le redko zgreši. Kadar so na potovanju, nosijo namesto orožja v rokah velike dolge čekane.

KRAŠKA NOŠA


Kraška moda
Kar zadeva njihovo nošo, hodijo v širokih ohlapnih hlačah iz debelega grobega sukna, ki spodaj niso zvezane. Zraven nosijo kratke telovnike, na glavi pa velike iz klobučevine narejene kape ali, bolje rečeno, majhne avbe, ženske pa bele peče ali rute, toda ne tako nabrane ali zložene kot sicer drugod. Moški so prav grobi, divjega in zoprnega videza, tudi prav temno porjaveli od sonca; medtem ko so ženske v nekaterih krajih lepo bele in prav čedne; vendar pa jih noša kar precej kazi in zatemnjuje blesk njihove naravne lepote. Vendar pa v nekaterih krajih obstaja še druga ženska noša, zlasti na Bregu (Brech, sicer imenovanem Brščica, Bersziza), ki spada pod gospostvo Socerb (S. Serv) in je precej čednejša od ostale kraške. Tamkaj si namreč mlade kmetice tako spretno ovijejo glavo z dolgo platneno platneno ruto, da naredijo iz nje štiri konce, čeprav ima ruta le dva, v tem ko jo dvakrat dvojno preganejo ter jim tako na vsaki strani visi po en konec, vendar je na levi strani precej daljši kot na desni. Spredaj nad čelom visi le malo, zadaj, proti hrbtu, pa je četrti konec precej širok in dolg. Potem nosijo čez život dolgo črno suknjo brez rokavov, spredaj pa na vsaki strani prsi visi dolg čop ali cof. Ta suknja se spredaj ne zapenja, temveč ostane čisto odpeta in se le s tankim modrim in rdečim pasom opasa k telesu. Pod to suknjo imajo drugo, še daljšo suknjo, iz belega blaga; in iz tega so tudi rokavi. Ta suknja gre spodaj in tudi zgoraj okoli vratu, potem spredaj do pasu, do koder je spredaj izrezana, nato pa od pasu navzdol« kjer pa nima nobene odprtine, vendar pa sega dol trak iz preganjene ali našite kožuhovine; tak kožuhovinast našiv je tudi spredaj na rokavih. Pod to suknjo nosijo dolgo srajco ali haljo, ki je še daljša kot suknja. Taka srajca moli ven spodaj in spredaj pri rokavih, enako pa tudi okoli vratu, tako daleč, da se je dovolj vidi. K temu obuvajo rdeče nogavice in črne čevlje, ki so spredaj čisto okrogli in imajo belo zaplato, kot se vidi na priloženi sliki. Moški pa nosijo tako obleko kot sicer Kraševci in Čiči.

KRAŠEVCI in KRAŠEVKE


Sicer pa precejšnje začudenje zbuja tole: čim bolj grobi in črni so moški v kakšnem kraju, tem bolj bele in lepe ženske najdemo tam, kakor da bi hotela narava primerjati oba spola s svetlobo in senco in tudi postaviti v tako družbo. Zlasti pri Črnem Kalu (Tschernecall) in v njegovi soseščini naletimo na oba spola tako neenake barve, da nosijo moški na obrazu tem več grdote in zoprnosti, čim več miline in prijetnosti imajo ženske. Pa vendar ženske prav enako kot moški vedno delajo na soncu. Moški na glavi ne trpijo las, temveč si jih odrežejo; prav tako tudi ne nosijo dolgih brad. O njihovih opravilih tukaj molčim, ker je bilo v sumarični topografiji o njih že dovolj povedano.

ŽENITVOVANJSKI OBIČAJI


Čeravno pa Kraševci — kot je bilo prejle povedano — nimajo povsod enake ženske noše, tako se tudi v drugih običajih povsod ne skladajo. Ob morju pri Devinu, Štivanu in tam okoli veljajo drugi običaji kot pri Črnem Kalu (Tschernecal); drugi tudi pri Novem Gradu (Castel novo); pri Pivčanih ob Pivki pa spet drugi. Zategadelj naj tu le na kratko omenim to in ono, najprej o ženitovanjih. V večini krajev, zlasti v predelih ob Pivki, z ženitovanji poteka takole: dan pred kopulacijo ali poroko pošlje ženin k nevesti po balo (balla), to je po nevestine mobilije ali premično imetje. Temu odposlancu nevesta ali njeni ljudje dajo faconetelj. Ko pride potem naslednjega dne ženin s starešino (ali mojstrom za gostijo) in drugimi ljudmi iskat nevesto, to poteka skoraj prav tako kot na Gorenjskem in Dolenjskem. Le v tem se tukaj malce spremeni, da sprva sicer pošljejo iz hiše grdo, pozneje pa lepšo. V tretje pa sunejo ali spodijo in tako rekoč poženejo pravo nevesto ven. Starešina ji vrže okoli vratu brisačo in jo tako potegne k sebi. Ko gre nevesta na pot domov, namreč v ženinovo bivališče, vrže majhen kolač (kolazh, to je pecivo okrogle oblike kot venec) čez glavo naprej; to pecivo potem poberejo dečki. Ko pride v ženinovo sobo in se tamkaj usede, ji ženinova mati da fantka na kolena ali v naročje (tako kot se je prej zgodilo tudi pri ženitovanjskih običajih Vipavcev), ki se mu dobrika in ga ljubkuje. Ko hočeta iti v poročno posteljo in skupaj leči spat, on izvleče svojo sabljo ali palaš in ji prereže venec na glavi. Nato se uležeta. Omembe vredno in nenavadno pri tem je, da se mora ženin uleči k nevesti v svojih debelih in velikih hlamudračah. Ali pa jih ponoči sleče, oziroma kako dolgo jih obdrži na sebi, tega ne vem prav točno; kdor je tako radoveden, da si želi natančnejše poročilo o tem, temu bi po mojem mnenju nevesta lahko povedala kaj zanesljivejšega. Kajti ona bo to najbolje in najbolj gotovo vedela. Možno je, da hoče svojo poročno noč najprej začeti z molitvijo in bi rada, da je medtem ne bi motil s svojo prijaznostjo. Samo o tem, ali se morda obrača na slavnega in učenega Hosiusa kot patrona, in sicer prav do svetlega jutra, pa prav močno dvomim. Najbolj verjetno pa se mi zdi, da on obdrži hlače na sebi zaradi sramežljivosti.

poročno gostijo in pojedinami pri tem pa poteka na naslednji način. Prvi dan jedo zjutraj pri nevesti, zvečer pa pri ženinu, in sicer nič prav posebnega, samo kašo. Drugi dan obedujejo pri ženinu. Tretji dan pogosti ženinov oče njegove ljudi, nevestin oče pa njene ljudi. V nedeljo zatem prideta nevesta in ženin k nevestinemu očetu, naslednjo nedeljo pa k ženinovemu očetu. S tem je ženitovanje pri koncu. Drugi dan po poroki gresta novoporočenca v cerkev in dasta brati eno ali dve maši za svoje pokojne starše ali stare starše in sorodnike.

V nekaterih krajih ob Pivki, predvsem okoli Knežaka in Trnovega, imajo poleg prejšnjega pri ženitovanjskih običajih še nekaj posebnosti. Povsod si sicer denar lasti prvenstvo, skoraj na vseh področjih, le v ljubezenskih in poročnih zadevah imajo včasih navado dajati lepoti prednost pred bogastvom. Kajti niso vsi enakega mnenja kot tisti philosophus, ki je tistim, ki so se čudili, da seje poročil z nelepo, grdo žensko, v odgovor dejal, da mora spiti le požirek vina in že v njegovih očeh dobi lepo podobo; mnogi od njih pa hočejo zadovoljiti tudi oči. In marsikatera, ki nosi lepe rože na licih, ima to srečo, da ji lepota služi za doto ali za mrežo, s katero ujame bogatega ženina. Tako tudi nekateri kmetje precej bolj gledajo na lepo, mlado dekle in dobro gospodinjo kot pa na bogato kmetico, ki je revna po lepoti. Nekateri, ki jim je pomembna čast, se za poroko ne ogledujejo toliko po taki, ki je premožnih staršev, če so jo le spočeli ugledni, ali pa jo je mogoče spoštovati in ljubiti zaradi njene spodobnosti in hvalevrednega vedenja. Ampak v teh krajih ne gledajo niti na lepoto niti na rod niti na krepostnost, temveč le na premoženje in sredstva neveste. Lepa postava brez denarja tu velja toliko kot namalana krona in kot telo brez duše. Tista, ki nima denarja, tod v teh krajih obsedi in težko dobi moža. Ne marajo ljubice brez ljube dote. Če pa je dobila dobro doto in lahko ženinu prinese več kot kos mesa, namreč dobre denarce, potem je lahko škilasta ali krivogleda, lahko ima bistre ali krmežljave oči, ali pa celo eno samo, lahko hodi ravno ali pa šepa in šanta, lahko je tako rumena kot vosek in tako grda kot smrt — pa se v očeh mladih snubcev vendarle najlepše lesketa, če le ima doto. Denar ali premoženje je njen okras. Denar jo spremeni iz zamorke v angela, pri katerem upajo, da bodo uživali nebeško življenje v zakonu. Za takšno, ki pride z nabreklo mošnjo, se vsi pulijo in bo imela deset namesto enega snubca, čeravno že lahko vzame le enega.

Kadar pa zares pride do obljube ali zaroke, se opravi z naslednjimi ceremonijami: ženin po tleh razgrne obleko, ali pa morda odejo, in se uleže nanjo; nevesta pa potem zraven njega. Nato ju okoli stoječi prijatelji pokrijejo a zunanjimi deli obleke. Ko sta tako nekaj časa skupaj ležala na tleh, vstaneta. Ženin pa, ki obstane na obleki, prime nevesto za levico s svojo desno roko in jo trikrat zasuče naokrog. Nato ji trikrat nazdravi, enako pa tudi ona njemu prav tolikokrat. Zatem si oba podata desnici, ki jima ju polijejo z vinom. Na koncu vržejo nevesti nekaj denarja v naročje. S tem je zaroka v skladu z njihovim običajem primerno končana. Razen njenega leganja na tla se sicer ravnajo po splošnih ženitovanjskih navadah.

Ko je minila poroka in ohcet, spremijo novoporočenca v njuno stanovanje skozi tista vrata, skozi katera puščajo živino, ki gre iz hleva; pri tem ženinova mati ali kaka druga bližnja sorodnica pri vratih čaka z vrčem vina in trikrat nazdravi nevesti, ki ji odvrne z enako trikratno napitnico in vrže groš ali podoben kovanec v vino. Zatem omenjena mati vrže obema poročencema ruto (ali brisačo) okoli vratu, jima želi srečo in zdravje ter ju potegne v kuhinjo. Tu potrosi nevesta (ali mlada žena) pri piskrih ali loncih nekaj denarja; potem se usede in obrne hrbet proti iste jam ter vzame v naročje majhnega fantka, počasi tudi drobi pogačo ali gibanico ter podaja koščke nazaj čez rame tistim, ki stojijo za njo; in ti prav poželjivo segajo po njih, ker mislijo, da jim bo nato lan na polju prav lepo uspeval. Ženin in nevesta pri mizi ne jesta z žlico, ker se bojita, da bi pričakovani otrok dobil velike viseče ustnice in velika usta vse do ušes. Ko postavijo na mizo jed iz dobro zabeljenega prosa, začnejo svatje z velikim vriščem vpiti: Nevesta v posteljo! Nevesta v posteljo! Kakor hitro ona to zasliši, vstane, trikrat upogne meč, ki ji ga čez mizo poda ženin, in gre nato v spalnico. Tam ona ženinu, on pa njej sezuje čevlje; medtem ga ona z roko narahlo treplja po rami. Nato se nevesta skloni in ženin ji z mečem (ali sabljo) odreže venec. Naslednje jutro nevesta brž pogoltne nekaj hrane in se medtem nagiba nad posodo, iz katere običajno žro svinje (nad svinjsko korito), povsem prepričana, da se ji zaradi tega sredstva nobena hrana ne bo zagnusila, če bi ali bo zanosila. Za jutrnjino ji ženin ali njegov brat podari vola ali kravo ali ovco. To žival ona prime za roge in jo preda nekomu od svojih sorodnikov, ki jo pelje trikrat v krogu in tako to glavo živine namesto nje vzame v posest. Po vsem tem odpeljejo nevesto k javnemu vodnjaku v vasi, kjer navzočim napije s požirkom vode in vrže v posodo ali vrč nekaj kovancev. Vse te ceremonije pa imajo svoj določeni pomen, Naklonjeni bralec pa bo, upam, potrpežljivo zdržal brez teh skrivnosti ter nam ne bo zameril, če opustimo njihovo razlago, ki se zdi nepotrebna. Toliko o ženitovanjskih običajih na Krasu in ob Pivki!

---
[6] Janez Vajkart Valvasor: SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, 1689.V. knjiga. O starih in najstarejših prebivalcih, II. del VIII. poglavje. O jeziku, obleki in običajih tistih, ki živijo na Krasu. Prevod dela: Die Ehre dess Hertzogthums Crain (Doris Debenjak, Ervin Fritz, Andrej Perhaj in Božidar Debenjak]. - 2010).

Ni komentarjev:

Objavite komentar