ponedeljek, 29. oktober 2012

Družinsko drevo - Rodoslovje na Krasu

Intervju o rodoslovju na Krasu. V njem sem predstavil svojo rodoslovno zbirko "Kraševci"  in delo na področju rodoslovnih raziskav družin na Krasu.

Zapis




Vsakdo se enkrat v življenju vpraša, kdo sem, od kod prihajam, kdo so moji predniki? Saj kot pravijo, »kri ni voda«. Ponavadi svoje bližnje prednike poznamo, ko pa bi radi kaj več izvedeli, od kod izhaja naš rod, naš priimek, pa se nam zatakne. Kaj šele, če bi si želeli izdelati družinsko drevo, ki bi segalo več rodov nazaj. O tem sem se pogovarjala z dobrim poznavalcem rodoslovja in sestavljavcem družinskih dreves. Robert Fonda sedaj živi v Ljubljani, vendar je bilo njegovo zgodnje otroštvo pa tudi kasnejše obdobje močno vezano na Lokev, rojstno vas njegovega očeta, kjer je tudi preživel prvih šest let svojega življenja, pri »ta dulanjih Brajdnikovih«. Po študiju matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo se je poklicno usmeril v računalniško informatiko. Sredi 90-tih let prejšnjega stoletja pa ga je pritegnilo rodoslovje in kmalu zatem je že začel s sistematičnim zbiranjem rodoslovnih podatkov rodov svojih staršev, kasneje pa še ostalih. Ali lahko razložite, kaj je to rodoslovje oz. družinsko drevo?

Rodoslovje in družinsko drevo seveda nista eno in isto. Sam pojem rodoslovje je mnogo širši. Pri rodoslovju gre v osnovi za vedo, ki ugotavlja in preučuje sorodstvene povezave med posamezniki določene vrste. Ti se povezujejo v družine, družine pa v rodove. Tako sorodstveno povezani posamezniki in družine sestavljajo družinsko drevo. Če se omejimo na rodoslovje pri ljudeh, pojem lahko razumemo tudi širše, saj vanj lahko vključimo tudi preučevanje vsega, kar posameznika ali družino opisuje. Lahko govorimo o posameznikovih navadah, poklicu, dejavnostih, bolezni, o družinskih hišnih imenih, vključujemo razne dokumente in listine, slikovno gradivo ipd. Družinsko drevo je torej osnovni končni izdelek rodoslovnega raziskovanja, ki predstavlja medsebojno sorodstveno povezanost posameznikov in njihovih družin. Pri tem gre lahko za družinsko drevo potomcev, s katerim predstavimo sorodstveno razmerje neke osebe do svojih otrok, vnukov, pravnukov …, ali za družinsko drevo prednikov, s katerim predstavimo samo prednike neke osebe, torej njene starše, stare starše, prastarše … Običajno oba tipa družinskih dreves predstavimo z osnovnimi podatki o posamezni osebi, kot so: ime, priimek, datum rojstva, poroke in smrti, lahko pa vanj vključimo tudi kateregakoli od zgoraj omenjenih atributov in s tem osnovno družinsko drevo še dodatno obogatimo. Drevesi prednikov in potomcev lahko medsebojno povežemo, ter tako ustvarimo družinsko drevo v obliki t. i. peščene ure. 

Kako ste se začeli s tem ukvarjati? Kaj vas je do tega pripeljalo?

Kaj natančno je bil vzrok, da sem se začel ukvarjati z rodoslovjem, je danes težko reči. Gotovo me je kot prvo zanimalo, od kod izvirajo moji predniki, in morda je bilo ključnega pomena to, da sem že od otroštva mnogo časa preživel med starejšimi ljudmi. Tete, strici, stari starši in prastarši so najboljši vir družinskega izročila, četudi je to posredovano posredno, mimogrede, ob vsakodnevnih pogovorih, lahko pa le zgolj z njihovo prisotnostjo. V vsakem izročilu, tudi tistih najstarejših pripovedovalcev, pa seveda obstajajo črne lise. Tudi oni ne vedo (ali niso vedeli) vsega in tudi za njih je ostal marsikateri družinski dogodek neznanka. Radovednost mi ni dala miru in odločil sem se raziskati, kaj lahko izvem v pisnih zgodovinskih virih. Kaj torej o mojih prednikih beležijo župnijski arhivi. 

Raziskujete samo prednike ali tudi izvor npr. priimkov, hišnih imen?

Sprva me je res zanimalo, kako daleč v zgodovino lahko sežem z zapisi o svojih prednikih. Če upoštevamo, da ima vsakdo praviloma dva starša, štiri stare starše, osem prastaršev, da je število njegovih prednikov v 10. generaciji teoretično že 1024, postane kmalu jasno, da je že sama izdelava drevesa prednikov neke osebe kar obsežna naloga. Te osebe imajo običajno tudi brate in sestre, pa vnuke in pravnuke itd. In brez njih družinsko drevo seveda ni to, kar bi moralo biti. Število oseb in podatkov za družinsko drevo ter s tem količina dela se povečujeta v tako rekoč neobvladljiv obseg. Vsaj še nedolgo nazaj je bilo tako. Največji ročno izdelani rodovniki (z izjemo plemiških) so vsebovali največ nekaj zadnjih, pa še to nepopolnih, generacij potomcev, z morda nekaj 100 osebami. S razvojem računalništva in nastankom prvih računalniških programov za obdelavo rodoslovnih podatkov pa je postalo tudi to, sicer časovno še vedno zelo obsežno opravilo, tehnično obvladljivo. Sam sem svoje raziskovanje lokavskih korenin, ki je bilo sprva omejeno zgolj na moj rod, kmalu razširil na vso vas, saj mi je hitro postalo jasno, da se sorodstvene vezi z drugimi družinami znotraj vasi močno prepletajo in da gre pravzaprav za družinsko drevo, ki obsega prav vse družine – tako v Lokvi kot Preložah. Za obvladovanje tolikšne količine podatkov je bilo obvezno beležiti si tudi podatke o hišnih številkah in hišnih imenih. Hkrati me je zanimal tudi krajevni izvor posameznih priimkov oz. ali je kateri od njih nastal prav v Lokvi ali Preložah. Prav tako sem sistematično zapisoval tiste poklice in dejavnosti posameznih oseb, zabeležene v virih, ki niso bile povezane s kmetovanjem, in tako dobil tudi slikovito predstavo o splošnem družbenem statusu posameznika, družine ali rodu. To so pa že podatki, s katerimi je možno oživiti življenje v vasi pred 100, 200 in več leti, ugotoviti, kje in koliko je bilo npr. nekoč kovačij, kje je bila kolarska delavnica, kje so delovali kamnoseki, kateri drugi obrtniki so delovali v Lokvi, kje je bila šola in kje gostilna ali krčma ipd.

Kje vse sploh dobite podatke, kje iščete?

Prva osnovna vira, katerima se ni mogoče izogniti, sta družinsko ustno izročilo in domači pisni arhiv (listine, osebni dokumenti, pogodbe …). Za arhivske, torej javne podatke, ki so dostopni vsakomur, velja namreč pravilo, da ne smejo biti mlajši od 100 let. To pomeni, da se mora vsakdo, ki bi rad raziskal svoj rod najprej sam, s pomočjo domačih virov, seznaniti z osnovnimi, predvsem rojstnimi  podatki o svojih starših, starih starših in morda tudi prastarših. Če oseba nima o svoji družini nikakršnih podatkov, se lahko obrne na državni matični urad in zaprosi za prepis listine, ki jo potrebuje, mora pa dokazovati sorodstvo z osebo, za katero listino potrebuje. Na enega od teh načinov pridemo do rojstnih podatkov osebe, ki so že dostopni tudi med arhivskim gradivom. Nedvomno prvi in najpomembnejši vir za rodoslovca so cerkvene matične in družinske knjige (Status Animarum). Za začetnika so najprimernejše družinske knjige z ločenimi popisi posameznih družin v vasi. Izdelava družinskega drevesa s pomočjo družinskih knjig je tudi sicer najbolj priljubljena, saj se s pomočjo njih napreduje najhitreje. Nastopita pa pri tem vsaj dve omejitvi. Treba je vedeti, da so družinske knjige sekundarni vir. Posamezni zapisi o osebah temeljijo na prepisih podatkov iz matičnih knjig in vpisih podatkov, ki so nastali kasneje, kot je podatek dejansko nastal. Zato družinske knjige niso vedno povsem natančne. Druga omejitev je časovni obseg, saj so se družinske knjige pojavile šele proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Najstarejše osebe, ki so v času prvega popisa družin torej še živele, so bile torej rojene okoli leta 1750, lahko nekoliko prej ali pa tudi kasneje. Večina rodovnikov, izdelanih po naročilu, temelji na prepisih iz družinskih knjig. Imajo pa družinske knjige še eno izredno koristno posebnost. V njih je moč najti mnogo zanimivih obrobnih opomb o posameznih članih družine, ki lahko služijo kot zanimivost, lahko pa so tudi koristen napotek pri nadaljnjem raziskovanju. Za razliko od družinskih knjig so cerkvene matične knjige, med katere štejemo krstne, poročne in mrliške knjige, primarni vir in zato bolj natančne in zanesljive. Posamezni vpisi so nastajali takrat, ko se je dogodek dejansko zgodil, in možnosti za napačen vpis podatka je bilo veliko manj. S pomočjo matičnih knjig lahko sežemo v preteklost vse tja do začetka 17. stoletja, torej vsaj 4–5 generacij dlje kot pri družinskih knjigah. Je pa iskanje podatkov po matičnih knjigah zelo dolgotrajno, predvsem časovno, saj je treba vsak podatek za vsako osebo, ki jo želimo vključiti v rodovnik, poiskati posebej. Poleg matičnih in družinskih knjig so nam kot dodaten vir cerkvenega arhiva na voljo tudi različni zemljiški urbarji (ki so najstarejši), urbarji bratovščin, različne kronike, popisi, ipd. Ti viri so sicer za rodoslovca nekoliko manj uporabni, a v nekaterih primerih tudi lahko koristni.

Kako poteka vaše delo, raziskovanje?

Postopek izdelave družinskega drevesa s pomočjo matičnih knjig običajno poteka tako, da za neko osebo izmenično pregledujemo krstno in poročno knjigo. Če poznamo datum rojstva iskane osebe, lahko v krstni knjigi poiščemo podatke o njenih starših. Ker običajno ne vemo, kdaj sta se starša dejansko poročila, je potrebno v poročni knjigi njuno poroko poiskati. Ta se je najverjetneje zgodila pred rojstvom njunega otroka. Včasih je potrebno preiskati poročno knjigo tudi za 20 let nazaj, saj so se otroci v isti družini nekoč rojevali tudi v razponu 20 in več let. Ko zapis o poroki odkrijemo, pridemo do številnih koristnih podatkov. Poleg datuma poroke običajno izvemo tudi starost obeh partnerjev in imeni ter priimka njunih staršev. Z novimi podatki si pomagamo pri nadaljnjem iskanju. Za popolnost podatkov lahko vključimo tudi zapise iz mrliških knjig. Bolj kot gremo pri raziskovanju v preteklost, bolj postajajo zapisi pomanjkljivi in vedno bolj pomembno je zabeležiti si vsak, četudi na prvi pogled še tako nepomemben podatek. Pri tem pa moramo biti skrajno previdni in natančni. Moje pravilo je bilo vedno, da sem si vsak podatek zapisal najprej na papir in šele potem doma, ob obveznem preverjanju, vnesel v računalniški program.

Zbranih imate tudi veliko podatkov, ki zajemajo naše kraje, predvsem Brkine. Kako ste do njih prišli?

Lokavci in Preložci so se seveda poročali tudi izven svoje vasi, še do 20. stoletja pa so si praviloma svojega partnerja poiskali kar v eni izmed sosednjih vasi, ne prav daleč stran od doma. Le izjemoma je bilo drugače. Dokaj kmalu sem ugotovil, da so Preložci močno, bolj kot Lokavci, sorodstveno povezani s prebivalci Dan, Kačič in Pareda. Sorodstvene povezave Lokavcev in Preložcev sežejo tudi v Vremsko dolino in Brkine na eni ter v župniji Povir in Gročano na drugi strani. Zelo dobro imam, poleg Dan, Kačič, Pareda, Divače in Dolnjih Ležeč raziskane tudi vasi Vremske doline in Brkinov, pa tudi vasi župnij Brezovica, delno tudi Slivje in Košano. Od Lokvi sosednjih župnij imam slabše raziskano le župnijo Povir. Za večino vasi imam podatke zbrane tako iz matičnih kot družinskih knjig.

Glede na to, da imate zbranih zelo veliko podatkov, ali ste v svojem raziskovanju odkrili tudi kakšno posebnost, zanimivost, povezavo?

Trenutno moja rodoslovna zbirka, ki je dokaj intenzivno nastajala zadnjih 15 let, vsebuje skoraj 70.000 med seboj sorodstveno povezanih oseb, večinoma s Krasa, Vremske doline in Brkinov, ki so na tem območju živele v obdobju 300 let, od začetka 17. do začetka 20. stoletja. Tako temeljito in sistematično obdelani rodoslovni podatki na relativno ozkem bivalnem prostoru so lahko dober vir pri preučevanju osebnih imen, priimkov, vzdevkov, hišnih imen (onomastika), krajevnih imen (toponomastika) ipd. Opredeliti je mogoče demografsko in socialno strukturo prebivalstva, spremljati prevladujočo gospodarsko in obrtniško dejavnost, ki se je odvijala na tem prostoru, in slediti migracijskim tokovom prebivalstva. Vse to so atributi, ki v svoji končni obliki pomagajo osvetljevati tudi družinsko, krajevno in družbeno zgodovino. Med ljudmi kroži splošno prepričanje, da je prebivalstvo, ki stoletja živi na istem skupnem prostoru, med seboj tudi v krvnem sorodstvu. Z mojo rodoslovno zbirko je mogoče stopnjo sorodstva tudi dejansko opredeliti. Izračun pokaže, da imata dve osebi dveh naključno izbranih družin v Lokvi, ki sta bili rojeni npr. pred 2. svetovno vojno, prevladujoče (po Gaussovi krivulji), vsaj enega skupnega prednika, ki je bil rojen okoli leta 1770, da sta torej ti dve osebi sorodnika v 6. kolenu, ali drugače, da sta 4. bratranec oz. sestrična. Enak izračun pokaže, da imata ista oseba iz Lokve in njegova po starosti ustrezna oseba poljubne družine iz Rodika vsaj enega skupnega prednika, ki je bil rojen okoli leta 1680, da sta torej ti dve osebi med seboj v sorodu v 9. kolenu, in sta torej 7. bratranec oz. sestrična. Primerjava obeh rezultatov torej pokaže, da se na razdalji okoli 20 km, kot sta med seboj oddaljeni vasi Lokev in Rodik, stopnja krvnega sorodstva zniža za tri generacije. Naslednja zanimivost, ki jo je razkrila moja rodoslovna zbirka, je, da so prav tako kot drugod tudi na Krasu, v Vremah, Brkinih in okolici živele rodbine, ki so izstopale po svojem statusu v družbi. Med najbolj imenitne (gosposke) domače družine, katere posamezne družinske člane so za časa njihovega življenja naslavljali z »D'nus« ali »D'na«, torej z gospod ali gospa, so uvrščali: rod MUHA in družino TOSTI v Lokvi, rod  DEKLEVA iz Vremskega Britofa, rod SAMSA na Kozini, rod MAHORČIČ »Bezkovih« iz Nakla in rod SUŠA v Divači. Med ugledne družine na tem območju bi lahko uvrstili tudi: rod gostilničarjev in mesarjev OBERSNEL iz Divače, rod mlinarjev DUJC iz Zavrhka in Škofelj, rod mlinarjev AMBROŽIČ iz Nove Sušice, ovčjerejce MAGAJNA »Čemparjeve« iz Dolnjih Vrem, gostilničarje RACE »Linčeve« iz Rodika, družino učiteljev PRAPROTNIK iz Lokve in številne druge.

Ali lahko posameznik sestavi družinsko drevo? Katere podatke potrebuje?

Primer prikaza  rodovnika

Vsakdo seveda lahko sestavi svoje družinsko drevo sam, na enak ali podoben način, kot sem se tega lotil jaz. Pri tem najprej potrebuje podatke o svojih prednikih za najmanj 100 let v preteklost, ki jih mora pridobiti znotraj svoje družine. Potem lahko s pomočjo javno dostopnih arhivov poišče svoje prednike tako daleč v preteklost, kot mu to omogočajo razpoložljivi viri. Tistemu, ki želi sam sestaviti družinsko drevo, priporočam rodoslovni program »Brother's Keeper 6.5«. Gre za program, ki je preizkušeno najprimernejši za začetnika in ima tudi za kasnejše delo najboljši vmesnik za zajem rodoslovnih podatkov. Za rodoslovne prikaze (grafične izpise družinskih dreves ipd.) pa obstajajo tudi drugi, boljši programi. Eden takih je program »Legacy 7.5«, med spletnimi rodoslovnimi programi pa po moji oceni trenutno ponuja največ program »My Heritage Family Tree Builder 6.0«. Obstajajo pa seveda še številni drugi rodoslovni programi, ki so prav tako dosegljivi prek svetovnega spleta. Je pa dandanes, bolj kot je bilo to pred leti, ko je bilo ljubiteljskih rodoslovcev bolj malo, raziskovanje na območju koprske škofije, to je na celotnem Primorskem in torej tudi na Krasu, močno oteženo. Medtem ko v svetu, predvsem v ZDA, zadnja leta pospešeno digitalizirajo celotno cerkveno arhivsko gradivo in v zadnjih letih to počneta tudi Nadškofijska arhiva v Ljubljani (NAŠL) in Mariboru (NAŠM), pa odgovorni v Škofijskem arhivu v Kopru (ŠAK) vpogled v svoje arhivsko gradivo pred javnostjo, iz povsem nerazumljivih razlogov, omejujejo na najmanjšo možno mero. Primorska danes še vedno nosi dediščino, ki je posledica italijanske zasedbe v času med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni je bil z nastankom Jugoslavije celotni arhiv cerkvenih matičnih knjig iz posameznih župnij ljubljanske in mariborske nadškofije prenesen v NAŠL oziroma NAŠM in je tam danes na ogled vsakomur, ki si to želi (zaradi ohranitve gradiva zato tudi poteka digitalizacija). Na Primorskem, zaradi po 2. svetovni vojni neurejenega statusa države, pa so matične knjige ostale na posameznih župnijah. Upravitelji teh pa se morajo danes držati navodil, ki jih dobivajo neposredno iz Škofijskega arhiva v Kopru. 

Se lahko ljudje, ki jih zanima njihov rod, obrnejo na vas? Jim lahko ə pomagate ali celo sestavite družinsko drevo glede na to, da že imate zbranih in v svoji bazi zapisanih toliko podatkov, med drugimi tudi o Brkinih in Brkincih?

Seveda. Za vsakogar sem dosegljiv prek http://www.scoop.it/u/rfonda (stran ne obstaja več, vsebina je prestavljena na Blog) ali spletnega družabnega omrežja Facebook. Svoja vprašanja ali želje mi lahko pošljejo tudi na elektronski naslov ali pa me pokličejo po mobilnem telefonu: 041 412 853. 

Gospod Fonda, zahvaljujem se vam za bogat in izčrpen pogovor o rodoslovju, ki bo prav gotovo v veliko pomoč tudi našim bralcem, ki jih ta tematika zanima.

Helena Godina

4 komentarji:

  1. pred dnevi sem na vašem rodoslovnem drevesu našla prednike Demšarjev (moje prednike) iz Žirov. Le ti se ne skladajo z mojimi. In sicer : Marija Demšar roj. 18.06.1825 v Žiri 18, por. z Jakob More, je hči Antona Demšarja roj. 07.,06.1875 v Žiri 36, u. 03.10.1852 v Žiri 18 in Uršule Lemouc roj. 03.10.1790 v Koprivnik 11, u. 22.08.1871 v Žiri 18. Dokaz je njun družinski list. Ker imam kar nekaj podatkov o Žirovskih Demšarjih, ki vam jih lahko posredujem, seveda v zameno za vaše. Žirovski Demšarji naj bi po nepreverjenih podatkih izhajali iz Gorenje Žetine v Poljanski dolini, vendar nisem našla povezave med njimi. Mi lahko pomagate
    Lep pozdrav Majda Starman.
    moj naslov: Majda Starman Jobstova cesta 11 4226 Žiri
    ali majdastarman0@gmail.com

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Rodoslovna zbirka se sproti dopolnjuje. Tudi rodovnik Marije Demšar bo dopolnjen ob naslednji osvežitvi zbirke na spletu. V primeru, ki ga omenjate pravzaprav ne gre za neskladje, temveč nepopolnost mojih podatkov. Demšarjev namreč do sedaj prav dosti nimam raziskanih, tako, da tudi o njihovem dejanskem izvoru zaenkrat, žal, težko sodim. ... Mimogrede, Marijin oče, Anton Demšar je bil rojen 7.6.1785, in ne v letu kot se vam je pomotoma zatipkalo. Lep pozdrav.

      Izbriši
  2. Pozdravljen, gospod Robert,
    zanima me, ali imate zbrane podatke o Cerkvenikih, ker se jaz sam težko lotim tega dela. Rad bi vedel, od kod izhaja moja rodbina.
    Moj oče je bil Jože Cerkvenik, v nekaterih dokumentih tudi Josip, Prelože 26
    moja mama pa Marija Cerkvenik iz Dan pri Divači

    OdgovoriIzbriši
  3. Oče je bil Martnjačev iz Prelož, mama pa Bečkonova iz Dan. Oba izvirata od Martincevih iz Prelož. Po svojih očetih sta bila bratranec in sestrićna v drugem kolenu. Martincevi (Cerkvenik) so v Prelože prišli 1842 od Belajevih iz Kačič, ti 1811 od Maticevih iz Dan, slednji pa 1769 od Betancevih iz Betanje. V Betanjo so Cerkveniki, verjetno proti koncu 17. stoletja, prišli iz Gradišča pri Divači. Tja pa bi jih pot lahko zanesla iz Rodika, kjer so Cerkveniki živeli že v 16. stoletju. V 17. stoletju so Cerkveniki živeli še v Škocjanu, Dolnjih Ležečah, Divači, Ocizli ...
    Več o tem: http://rfondablog.blogspot.si/2014/04/cerkvenikovi-rodovi.html

    OdgovoriIzbriši