nedelja, 31. december 2017

Rodoslovna zbirka "Kraševci"

ZBIRKA:
Ime zbirke: Krasevci (1600-1900) in seznam oseb (1900-1990)[1]
Zemljepisno območje: Slovenija Kras, Brkini, Vipavska dolina, ....
Čas raziskave: 1997-2017.

PODATKOVNI ATRIBUTI:
Osebni podatek: ime; priimek[2]; datum rojstva-krsta, poroke, smrti-pogreba; vzrok smrti [3]; poklic oz. dejavnost[4]; družbeni status[5]; dogodki, opombe, citati, ...; fotografije, ...
Bivališče: hišne številke, domača hišna imena[6].

VIRI:[7]
Primarni: cerkvene matične knjige (krsti, poroke, smrti), cerkvene družinske knjige (Status Animarum) in civilne domovinske pole, zemljiški urbarji, urbarji cerkvenih bratovščin, ....
Sekundarni: krajevne in družinske kronike, pokopališča in nagrobniki, popisi,  seznami, podatkovne zbirke, spletne digitalne knjižnice (Dlib, Sistory, Ancestry, ....); ..., idr..

Glavno območje rodoslovne zbirke Kraševci
ŽUPNIJE IN PODRUŽNICE (vasi):

AJDOVŠČINA* (Šturje, Planina /Dolenje/, Lokavec, Ustje, Otlica), AVBER* (Avber, Gradnje, Raša, Ponikve), BAZOVICA* (Bazovica, Gropada, Padriče), BREZOVICA (Brezovica, Bač, Povžane, Materija, Rožice, Tublje, Hrpelje, Slope, Artviže, Ostrovica, Padež, Kozjane, Gradišica, Odolina), BUDANJE* (Budanje, Dolga Poljana), ČRNI VRH NAD IDRIJO* (Črni vrh, Zadlog, Idrski log, Predgriže, Lome, Javornik, Kanji dol, Strmica, Mrzli log, Bela), DIVAČA (Divača, Dolnje Ležeče), DOLINA* (Dolina, Boljunec, Boršt-Jezero, Brce, Brgod, Črni kal, Jelovice, Kastelec, Kroglje, Log, Mačkovlje, Prebeneg, Ricmanje, Socerb, Vodice, Zabrežec), GOČE* (Goče, Lože, Manče), DUTOVLJE* (Dutovlje, Kreplje, Godnje, Skopo, Kopriva, Brje, Krajna vas), ERZELJ* (Erzelj, Branica, Lenivec, Tabor, Mesesneli, Miški, Vovki, Hribi), GABROVICA* (Gabrovica, Coljava), GORJANSKO* (Gorjansko, Nadrožica, Škofi-Kregolišče, Brje, Klanec), GROČANA* (Gročana, Draga, Vrhpolje, Miheli, Nasirec, Lipica), HRAŠČE* (Mali Otok, Zagon, Studenec), HRENOVICE* (Hrenovice, Velika Brda, Goriče, Hruševje, Rakulik, Sajevče, Čermelice, Slavinje, Orehek), KLANEC(Klanec, Beka, Ocizla, Trpce-Petrinje, Prešnica, Podgorje, Černotiče), KNEŽAK(Knežak, Bač, Koritnice, Jurišče, Šembije), KOMEN* (Komen, Volčji Grad, Tomačevica, Sveto, Ivanji Grad, Zagrajec, Mali dol, Preserje), KOŠANA (Dolnja Košana, Buje, Gornja Košana, Kal, Mala Pristava, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Sušica, Ostrožno brdo, Stara Sušica, Suhorje, Velika Pristava, Volče, Čepno), KREPLJE* (Kreplje, Godnje), LANDOL* (Predjama, Landol, Šmihel pod Nanosom, Stranje), LOKEV (Lokev, Prelože pri Lokvi), OPČINE* (Opčine, Trebče, Bani, Rojan, Ferlugi, Piščanci, Barkovlje, Grljan, Sv. Križ, Briščiki, Kontovel)OTLICA* (Otlica, Predmeja, Kovk)PLISKOVICA* (Pliskovica, Kosovelje, Veliki dol, Tublje pri Komnu), POVIR (Povir, Gorenje, Brestovica, Merče, Žirje, Plešivica), POSTOJNA* (Postojna, Stara vas, Veliki otok, Zalog), RAZDRTO* (Razdrto), REPENTABOR* (Veliki Prepen, Vrhovlje, Voglje, Col-Fernetiči). RODIK (Rodik, Dane, Kačiče, Pared, Podgrad), SENOŽEČE (Senožeće, Dolenja vas, Gabrče, Laže, Potoče, Senadole), SEŽANA (Sežana, Šmarje, Dane, Orlek), SLAVINA* (Slavina, Koče, Žeje, Selce, Nemška vas, Prestranek, Matenja vas, Rakitnik, Grobišče), PIVKA* (Pivka, Petelinje, Gradec, Hrastje, Radohova vas, Klenik, Palčje, Trnje), PODNANOS* (Podnanos, Orehovica, Porečje, Podbreg, Podgrič, Podraga, Lozice /Podbrje, Loka, Otošče, Stajice, Mislejska vas, Lipovška vas, Hrib, Žerjavska vas, Kolona, Renkovska vas, Gorenji Žvanuti, Dolenji Žvanuti/), PREGARJE* (Pregarje, Gaberk, Rjavče, Brezovo brdo, Tatre, Prelože, Huje, Zajelše), PREM* (Prem, Smrje, Bitnje, Čelje, Janeževo brdo, Selce, Turn, Kilovče), SLAP* (Slap pri Vipavi), SLIVJE (Slivje, Loče, Markovščina, Hotična, Skadanščina, Kovčiče, Orehek, Mrše, Ritomeče), ŠTJAK* (Štjak, Selo, Gornja Branica /Koboli, Večkoti, Čehovini, Dolanci, Kodreti, Trebižani/, Krtinovca, Ravnje, Dolenje, Nova vas, Gradišče, Poljane, Štomaž, Razguri, Sela, Raša /Gorupi, Mahniči, Mahorčiči/, Pristava, Bogo, Hribi), TOMAJ* (Tomaj, Križ, Utovlje, Kazlje, Grahovo brdo, Filipčje brdo, Šepulje, Dobravlje), TRNOVO* (Bistrica, Harije, Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Gornji Zemon, Dolnji Zemon, Mala Bukovica, Velika Bukovica, Koseze, Dobropolje, Zarečje, Brce, Topolc, Šembije, Podstenje, Mereče, Tominje), UBELJSKO* (Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko, Brezje pod Nanosom, Mala Brda), ŠMARJE-GABRJE* (Šmarje, Lačenberg, Zavino, Branica /Hmeljaki/, Dolnji Lisjaki, Čipnje, Stegovci, Hrastje, Jakulini, Potok, Vrtovče /Gornji Lisjaki/, Gorjani, Vidmarji, Tevče), ŠTANJEL* (Štanjel, Kobdilj, Hruševica, Kobjeglava, Tupelče), ŠTORJE (Štorje, Podbreže, Senadolice, Majcni), ŠTURJE* (Šturje, Žapuže, Kovk), VATOVLJE (Vatovlje, Barka, Misliče, Vareje), VIPAVA* (Vipava, Gradišče, Zemono, Log, Nanos), VRABČE* (Vrabče, Jakovce, Veliko Polje, Griže), VREME (Vremski Britof, Gornje Vreme, Gornje Ležeče. Famlje, Goriče, Škoflje, Zavrhek, Vatovlje, Misliče, Škocijan, Naklo, Matavun, Gradišče, Brežec, Betanja), VRHPOLJE* (Vrhpolje pri Vipavi, Duplje), ZAGORJE(Zagorje, Drskovče, Parje, Šilentabor, Kilovče) ... poleg tega: NOVA OSELICA (Podjelovo brdo, Podlaniše, Podpleče, Nova Oselica, Hobovše, Sovodenj, Laniše, Koprivnik),  STARA OSELICA* (Stara Oselica, Hobovše, Fužine, Kladje, Podgora, Trebija) - * v pripravi

-----
[1] Osnovni seznam  (ime in priimek) oseb v zbirki rojenih med leti 1900 in 1990.
[2] Imena in priimki oseb v zbirki so pisana tako, kot so bila povzeta iz vira. Osebna imena prepisana iz matičnih knjig so tako tudi v zbirki sami zapisana v latinščini (kjer je bilo mogoče, je povzet zapis ob krstu). Isto velja tudi za priimke, ki so bili za razliko od osebnih imen v matičnih knjigah pisani v kranjskem jeziku, do okoli leta 1852 sicer praviloma v bohoričici, po tem pa v današnji obliki, s šumniki. Podatki o osebah povzeti iz drugih virov, so pisani tako, kot so bili zabeleženih v teh virih. Izjemoma je zapis v rodoslovni zbirki drugačen, če je šlo pri vpisu podatka v osnovnem viru za očitno napako.
[3] Podatki za 19. stoletje.
[4] Zapisi poklicev (oz. dejavnosti) kot agricola, rusticus, villicus, ..., ki v osnovi označujejo kmeta, so v zbirki praviloma izpuščeni.
[5] Gosposki status osebe (D'nus, D'na, ...), plemiški naziv (Nob., pl. ...), pridevek (Mr'o, Rd., dr. mag., ...)
[6] Od leta 1770 dalje.
[7] Podatki v rodoslovni zbirki so skoraj v celoti povzeti neposredno iz primarnih virov. Izjema so plemiški rodovniki, ki sicer predstavljajo manjši delež zbirke. Ti temeljijo pretežno na sekundarnih virih - rodbinskih kronikah, zbirkah, družinskih genealogijah (Preinfalk: Plemiške rodbine na Slovenskem; ...); prepisih iz matičnih knjig (Schivizhoffen: Der Adel in der Matriken, ...), ... in drugih.

KRAŠEVCI - Kostner, Karstner (Krashauze)


Kraševec, W. Lazius 1561
Beseda Kras (Karst) se prvič omenja v delu “Dvcatvs Carniolae et Histriae vna cvm Marcha Windorvm" Wolfganga Laziusa (1514-1565). Zemljevid je bil natisnjen leta 1545, objavljen pa 1561. Kras (Kars) je leta 1550 kot pokrajino na svojem zemljevidu označil tudi Sebastijan Münster (1488-1552). 

Še pred objavo Lazijevega zemljevida je Kraševce leta 1555 omenil Primož Trubar (1508-1586). V predgovoru v Matejev evangelij iz leta 1555 beremo: "Mi imamo pak tukaj tri riči vom povedati: Na pervu. Kedar ta Slovenski Jezik se povsod glih inu veni viži ne govori, drigači govore zdostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerij inu Dolenci tar Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati."

Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 Kras in Kraševce umestil na ozemlje Notranje Kranjske (Innerkrain), kamor je vključil tudi Pivko (tj. Pivško). Ime Notranjci takrat še ni bilo prepoznavno. Nadomeščala so ga ožja imena, Kraševci in Pivčani, tudi Vipavci; jedro današnje Notranjske (Cerkniško in Bloke) pa je bilo takrat umeščeno na Srednjem Kranjskem, ne na Notranjem.

Takole je pisal Valvasor[6] ...

Notranjska je v četrti petini dežele Kranjske. Kot četrti del, ki obsega Kras, Pivko in vse, kar spada zraven, ima štiri vrste prebivalcev: namreč Vipavce, Kraševce, Čiče in prave Kranjce. Te štiri vrste prebivalcev se razlikujejo tako po jeziku kot po noši in skoraj v vsem svojem žitju in bitju.

Četrta petina notranje Kranjske - Kras in Pivka, Valvasor 1689.
Das Virte Fvfftl Das Ist Inner Crain oder Karst vnd Poyg
Valvasorjev opis Dežele Kranjske. Valvasor (1689) deli Kranjsko na pet pokrajin ali na petine (Funfftl), ki niso upravne enote, ampak le zemljepisni pojmi, saj je delitev zasnovana na etnoloških, gospodarskih, kmetijskih, geografskih, hidroloških idr. značilnostih pokrajin. Das Erste Funfftl Das Ist Ober Krain (Gorenja Kranjska). Obsegala je v glavnem današnjo Gorenjsko in Ljubljansko kotlino. Meje tečejo od Ljubljane po Gradaščici, za Bohinjem in čez Triglav na Korensko sedlo, po Karavankah, mimo Motnika in Trbovelj do Save in po njej do Ljubljane. Das Andere Funfftl Das Ist Unter Krain (Dolenja Kranjska). To je ozemlje med Krko in Savo z Žumberkom. Meja je Sava od Ljubljanice do Bregane, odtod do Kolpe ter od Metlike do izvira Krke in do izliva Ljubljanice. Na jugovzhodnem obrobju leži Kostanjevica (Landstrass), še vedno precej odmaknjena od meje. Verjetno se je slovensko ime Dolenjska začelo pojavljati z nemškim poimenovanjem tega ozemlja Unter Krain, kot ga navaja Valvasor, in sicer po kombinaciji Dolenj(ja) (Kranj)ska. Das Dritte Funfftl Ist Das Mitter Krain (Srednja Kranjska). Pokrivala je ozemlje od Laz ob Savi do izvira Krke, po njej do Soteske. Odtod je šla meja na Kolpo pri Metliki in po Kolpi navzgor skoraj do izvira ter proti severu zahodno od Cerkniškega jezera do Vrhnike in po Ljubljanici do Save. Das Vierte Funfftl Das Ist Inner Krain Oder Karst und Poyg (Notranja Kranjska ali Kras in Pivško). Meja je tekla od Vrhnike po Javornikih, čez Snežnik do Voloskega zahodno od Reke. Odtod po Čičariji do področja pred Trstom in na sever proti Vipavi in Idriji ter do Vrhnike. Das Letzte Funfftl Das Ist Histereich  (Istra). - Dolenjski list, 5. februarja 1998, stran 22. (dlib)

KRAŠEVCI in KRAS


Kraševci živijo na Krasu, pri gradu Na Školju, Devinu in Štivanu; imajo pa svoj poseben jezik in posebno nošo. Njihov jezik je precej trd; ponekod govore tako nerazumljivo, da jih človek komaj razume, vendar pa s kranjskimi besedami.

Kraševci in Kraševke, Valvasor 1689
So močni, delavni, večinoma se preživljajo z vinogradi, kjer uspevajo najboljša vina, prosečan, muškat in podobna vina, ki jih vozijo v daljne dežele. Zemlja je pri njih sicer povsod kamnita in je včasih skoraj ni videti, pa vendar rodi najodličnejše vino. In dobro jim uspeva tudi živina, ki je redijo veliko in daje dobro hrano. Nimajo nobenega žita in jedo zelo suh kruh iz napol zmletega žita, podoben holandskemu. Na hrbtih nosijo po deželi cele vreče oljčnega olja in včasih najbrž tudi vina, najbolj v zimskem času. Kajti če tisti, ki to nosi, s to posodo pade, se ne bo kar tako razbila. Te vreče so narejene kot cel kozel ali odrt oven, in v takih kožah nosijo olje. Je pa to potrebno tudi zaradi neravnih poti na Krasu, ki je grozoten, nemil in slab za hojo, ker je skrajno kamnit. Ti dobri ljudje živijo prav revno in so nadvse dobre volje, če le imajo kos surove slanine (ki jim jo neutrudno delo naredi zelo dobro prebavljivo), čebulo in velik kos črnega kruha (iz grobo mlete pšenice ali s črnimi otrobi). Na mnogih krajih jim tudi hudo primanjkuje lesa, posebno poleti pa tudi sveže vode. Vendar jim to pomanjkanje ne jemlje telesnih moči, kljub temu so močni, živahni in zdravi.

V raznih krajih imajo mlake ali luže, ki se natečejo ob dežju; če taka deževnica poleti dolgo stoji, postane krvavo rdeča. Kadar dolgo ni dežja, stoji vedno kmet iz vasi, ki ji pripada luža, na straži ter varuje in brani, da ne bi morda prišli iz drugih vasi in vzeli vodo. Poleg vode manjka Kraševcem tudi lesa in polja. Pomanjkanje lesa in čiste vode pa nadomešča prebivalcem vino. Je najboljše kakovosti, rdeče in belo, vsake vrste; zato tudi gre v daljne dežele. To bo pač najtehtnejši vzrok, da stoji tukaj ne glede na ostalo nerodovitnost toliko prelepih in velikih vasi. V njih imajo večinoma zidane hiše; na njih so nekatere strehe pokrite s ploščatimi kamni. V malo hišah najdemo peči, ampak samo ognjišča.

Burja na Krasu, Valvasor 1689

Če pa vleče veter še malo močneje, potem - čeprav naši ljudje, namreč Kraševci še prav lahko gredo naprej (Česa vsega ne naredi navada?) - se ne bo dalo pregovoriti nobenega tujca več, tudi če bi ga hotel pregovarjati cel svet retorikov, da naj gre kar naprej: obrnil se bo, šel nazaj, se zahvalil za glasbo, noče več poslušati teh Eolovih pozavn in fagotov, ker ima vtis, da bi mu lahko odpihnile dušo iz telesa.

V nekaterih krajih so ti ljudje zelo urni in spretni s pračo, tako da kamen, ki ga zaženejo z zanko, le redko zgreši. Kadar so na potovanju, nosijo namesto orožja v rokah velike dolge čekane.

KRAŠKA NOŠA


Kraška moda
Kar zadeva njihovo nošo, hodijo v širokih ohlapnih hlačah iz debelega grobega sukna, ki spodaj niso zvezane. Zraven nosijo kratke telovnike, na glavi pa velike iz klobučevine narejene kape ali, bolje rečeno, majhne avbe, ženske pa bele peče ali rute, toda ne tako nabrane ali zložene kot sicer drugod. Moški so prav grobi, divjega in zoprnega videza, tudi prav temno porjaveli od sonca; medtem ko so ženske v nekaterih krajih lepo bele in prav čedne; vendar pa jih noša kar precej kazi in zatemnjuje blesk njihove naravne lepote. Vendar pa v nekaterih krajih obstaja še druga ženska noša, zlasti na Bregu (Brech, sicer imenovanem Brščica, Bersziza), ki spada pod gospostvo Socerb (S. Serv) in je precej čednejša od ostale kraške. Tamkaj si namreč mlade kmetice tako spretno ovijejo glavo z dolgo platneno platneno ruto, da naredijo iz nje štiri konce, čeprav ima ruta le dva, v tem ko jo dvakrat dvojno preganejo ter jim tako na vsaki strani visi po en konec, vendar je na levi strani precej daljši kot na desni. Spredaj nad čelom visi le malo, zadaj, proti hrbtu, pa je četrti konec precej širok in dolg. Potem nosijo čez život dolgo črno suknjo brez rokavov, spredaj pa na vsaki strani prsi visi dolg čop ali cof. Ta suknja se spredaj ne zapenja, temveč ostane čisto odpeta in se le s tankim modrim in rdečim pasom opasa k telesu. Pod to suknjo imajo drugo, še daljšo suknjo, iz belega blaga; in iz tega so tudi rokavi. Ta suknja gre spodaj in tudi zgoraj okoli vratu, potem spredaj do pasu, do koder je spredaj izrezana, nato pa od pasu navzdol« kjer pa nima nobene odprtine, vendar pa sega dol trak iz preganjene ali našite kožuhovine; tak kožuhovinast našiv je tudi spredaj na rokavih. Pod to suknjo nosijo dolgo srajco ali haljo, ki je še daljša kot suknja. Taka srajca moli ven spodaj in spredaj pri rokavih, enako pa tudi okoli vratu, tako daleč, da se je dovolj vidi. K temu obuvajo rdeče nogavice in črne čevlje, ki so spredaj čisto okrogli in imajo belo zaplato, kot se vidi na priloženi sliki. Moški pa nosijo tako obleko kot sicer Kraševci in Čiči.

KRAŠEVCI in KRAŠEVKE


Sicer pa precejšnje začudenje zbuja tole: čim bolj grobi in črni so moški v kakšnem kraju, tem bolj bele in lepe ženske najdemo tam, kakor da bi hotela narava primerjati oba spola s svetlobo in senco in tudi postaviti v tako družbo. Zlasti pri Črnem Kalu (Tschernecall) in v njegovi soseščini naletimo na oba spola tako neenake barve, da nosijo moški na obrazu tem več grdote in zoprnosti, čim več miline in prijetnosti imajo ženske. Pa vendar ženske prav enako kot moški vedno delajo na soncu. Moški na glavi ne trpijo las, temveč si jih odrežejo; prav tako tudi ne nosijo dolgih brad. O njihovih opravilih tukaj molčim, ker je bilo v sumarični topografiji o njih že dovolj povedano.

ŽENITVOVANJSKI OBIČAJI


Čeravno pa Kraševci — kot je bilo prejle povedano — nimajo povsod enake ženske noše, tako se tudi v drugih običajih povsod ne skladajo. Ob morju pri Devinu, Štivanu in tam okoli veljajo drugi običaji kot pri Črnem Kalu (Tschernecal); drugi tudi pri Novem Gradu (Castel novo); pri Pivčanih ob Pivki pa spet drugi. Zategadelj naj tu le na kratko omenim to in ono, najprej o ženitovanjih. V večini krajev, zlasti v predelih ob Pivki, z ženitovanji poteka takole: dan pred kopulacijo ali poroko pošlje ženin k nevesti po balo (balla), to je po nevestine mobilije ali premično imetje. Temu odposlancu nevesta ali njeni ljudje dajo faconetelj. Ko pride potem naslednjega dne ženin s starešino (ali mojstrom za gostijo) in drugimi ljudmi iskat nevesto, to poteka skoraj prav tako kot na Gorenjskem in Dolenjskem. Le v tem se tukaj malce spremeni, da sprva sicer pošljejo iz hiše grdo, pozneje pa lepšo. V tretje pa sunejo ali spodijo in tako rekoč poženejo pravo nevesto ven. Starešina ji vrže okoli vratu brisačo in jo tako potegne k sebi. Ko gre nevesta na pot domov, namreč v ženinovo bivališče, vrže majhen kolač (kolazh, to je pecivo okrogle oblike kot venec) čez glavo naprej; to pecivo potem poberejo dečki. Ko pride v ženinovo sobo in se tamkaj usede, ji ženinova mati da fantka na kolena ali v naročje (tako kot se je prej zgodilo tudi pri ženitovanjskih običajih Vipavcev), ki se mu dobrika in ga ljubkuje. Ko hočeta iti v poročno posteljo in skupaj leči spat, on izvleče svojo sabljo ali palaš in ji prereže venec na glavi. Nato se uležeta. Omembe vredno in nenavadno pri tem je, da se mora ženin uleči k nevesti v svojih debelih in velikih hlamudračah. Ali pa jih ponoči sleče, oziroma kako dolgo jih obdrži na sebi, tega ne vem prav točno; kdor je tako radoveden, da si želi natančnejše poročilo o tem, temu bi po mojem mnenju nevesta lahko povedala kaj zanesljivejšega. Kajti ona bo to najbolje in najbolj gotovo vedela. Možno je, da hoče svojo poročno noč najprej začeti z molitvijo in bi rada, da je medtem ne bi motil s svojo prijaznostjo. Samo o tem, ali se morda obrača na slavnega in učenega Hosiusa kot patrona, in sicer prav do svetlega jutra, pa prav močno dvomim. Najbolj verjetno pa se mi zdi, da on obdrži hlače na sebi zaradi sramežljivosti.

poročno gostijo in pojedinami pri tem pa poteka na naslednji način. Prvi dan jedo zjutraj pri nevesti, zvečer pa pri ženinu, in sicer nič prav posebnega, samo kašo. Drugi dan obedujejo pri ženinu. Tretji dan pogosti ženinov oče njegove ljudi, nevestin oče pa njene ljudi. V nedeljo zatem prideta nevesta in ženin k nevestinemu očetu, naslednjo nedeljo pa k ženinovemu očetu. S tem je ženitovanje pri koncu. Drugi dan po poroki gresta novoporočenca v cerkev in dasta brati eno ali dve maši za svoje pokojne starše ali stare starše in sorodnike.

V nekaterih krajih ob Pivki, predvsem okoli Knežaka in Trnovega, imajo poleg prejšnjega pri ženitovanjskih običajih še nekaj posebnosti. Povsod si sicer denar lasti prvenstvo, skoraj na vseh področjih, le v ljubezenskih in poročnih zadevah imajo včasih navado dajati lepoti prednost pred bogastvom. Kajti niso vsi enakega mnenja kot tisti philosophus, ki je tistim, ki so se čudili, da seje poročil z nelepo, grdo žensko, v odgovor dejal, da mora spiti le požirek vina in že v njegovih očeh dobi lepo podobo; mnogi od njih pa hočejo zadovoljiti tudi oči. In marsikatera, ki nosi lepe rože na licih, ima to srečo, da ji lepota služi za doto ali za mrežo, s katero ujame bogatega ženina. Tako tudi nekateri kmetje precej bolj gledajo na lepo, mlado dekle in dobro gospodinjo kot pa na bogato kmetico, ki je revna po lepoti. Nekateri, ki jim je pomembna čast, se za poroko ne ogledujejo toliko po taki, ki je premožnih staršev, če so jo le spočeli ugledni, ali pa jo je mogoče spoštovati in ljubiti zaradi njene spodobnosti in hvalevrednega vedenja. Ampak v teh krajih ne gledajo niti na lepoto niti na rod niti na krepostnost, temveč le na premoženje in sredstva neveste. Lepa postava brez denarja tu velja toliko kot namalana krona in kot telo brez duše. Tista, ki nima denarja, tod v teh krajih obsedi in težko dobi moža. Ne marajo ljubice brez ljube dote. Če pa je dobila dobro doto in lahko ženinu prinese več kot kos mesa, namreč dobre denarce, potem je lahko škilasta ali krivogleda, lahko ima bistre ali krmežljave oči, ali pa celo eno samo, lahko hodi ravno ali pa šepa in šanta, lahko je tako rumena kot vosek in tako grda kot smrt — pa se v očeh mladih snubcev vendarle najlepše lesketa, če le ima doto. Denar ali premoženje je njen okras. Denar jo spremeni iz zamorke v angela, pri katerem upajo, da bodo uživali nebeško življenje v zakonu. Za takšno, ki pride z nabreklo mošnjo, se vsi pulijo in bo imela deset namesto enega snubca, čeravno že lahko vzame le enega.

Kadar pa zares pride do obljube ali zaroke, se opravi z naslednjimi ceremonijami: ženin po tleh razgrne obleko, ali pa morda odejo, in se uleže nanjo; nevesta pa potem zraven njega. Nato ju okoli stoječi prijatelji pokrijejo a zunanjimi deli obleke. Ko sta tako nekaj časa skupaj ležala na tleh, vstaneta. Ženin pa, ki obstane na obleki, prime nevesto za levico s svojo desno roko in jo trikrat zasuče naokrog. Nato ji trikrat nazdravi, enako pa tudi ona njemu prav tolikokrat. Zatem si oba podata desnici, ki jima ju polijejo z vinom. Na koncu vržejo nevesti nekaj denarja v naročje. S tem je zaroka v skladu z njihovim običajem primerno končana. Razen njenega leganja na tla se sicer ravnajo po splošnih ženitovanjskih navadah.

Ko je minila poroka in ohcet, spremijo novoporočenca v njuno stanovanje skozi tista vrata, skozi katera puščajo živino, ki gre iz hleva; pri tem ženinova mati ali kaka druga bližnja sorodnica pri vratih čaka z vrčem vina in trikrat nazdravi nevesti, ki ji odvrne z enako trikratno napitnico in vrže groš ali podoben kovanec v vino. Zatem omenjena mati vrže obema poročencema ruto (ali brisačo) okoli vratu, jima želi srečo in zdravje ter ju potegne v kuhinjo. Tu potrosi nevesta (ali mlada žena) pri piskrih ali loncih nekaj denarja; potem se usede in obrne hrbet proti iste jam ter vzame v naročje majhnega fantka, počasi tudi drobi pogačo ali gibanico ter podaja koščke nazaj čez rame tistim, ki stojijo za njo; in ti prav poželjivo segajo po njih, ker mislijo, da jim bo nato lan na polju prav lepo uspeval. Ženin in nevesta pri mizi ne jesta z žlico, ker se bojita, da bi pričakovani otrok dobil velike viseče ustnice in velika usta vse do ušes. Ko postavijo na mizo jed iz dobro zabeljenega prosa, začnejo svatje z velikim vriščem vpiti: Nevesta v posteljo! Nevesta v posteljo! Kakor hitro ona to zasliši, vstane, trikrat upogne meč, ki ji ga čez mizo poda ženin, in gre nato v spalnico. Tam ona ženinu, on pa njej sezuje čevlje; medtem ga ona z roko narahlo treplja po rami. Nato se nevesta skloni in ženin ji z mečem (ali sabljo) odreže venec. Naslednje jutro nevesta brž pogoltne nekaj hrane in se medtem nagiba nad posodo, iz katere običajno žro svinje (nad svinjsko korito), povsem prepričana, da se ji zaradi tega sredstva nobena hrana ne bo zagnusila, če bi ali bo zanosila. Za jutrnjino ji ženin ali njegov brat podari vola ali kravo ali ovco. To žival ona prime za roge in jo preda nekomu od svojih sorodnikov, ki jo pelje trikrat v krogu in tako to glavo živine namesto nje vzame v posest. Po vsem tem odpeljejo nevesto k javnemu vodnjaku v vasi, kjer navzočim napije s požirkom vode in vrže v posodo ali vrč nekaj kovancev. Vse te ceremonije pa imajo svoj določeni pomen, Naklonjeni bralec pa bo, upam, potrpežljivo zdržal brez teh skrivnosti ter nam ne bo zameril, če opustimo njihovo razlago, ki se zdi nepotrebna. Toliko o ženitovanjskih običajih na Krasu in ob Pivki!

---
[6] Janez Vajkart Valvasor: SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, 1689.V. knjiga. O starih in najstarejših prebivalcih, II. del VIII. poglavje. O jeziku, obleki in običajih tistih, ki živijo na Krasu. Prevod dela: Die Ehre dess Hertzogthums Crain (Doris Debenjak, Ervin Fritz, Andrej Perhaj in Božidar Debenjak]. - 2010).

četrtek, 06. julij 2017

Spomin na šolo

Letos mineva štirideset let od zaključka mojega osnovnošolskega izobraževanja. S starši in bratom smo takrat živeli v ljubljanski Šiški, kjer sem do leta 1977 obiskoval Osnovno šolo Hinka Smrekarja. Šolanje sem zatem nadaljeval na Gimnaziji Ljubljana-Šentvid in ga zaključil s študijem matematike na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Okrogli jubilej praznovanja valete se mi zdi pravšnja priložnost, da s pomočjo skupinskih fotografij iz osnovne in srednje šole obudim spomin na svoje sošolke in sošolce. In seveda na učiteljice in učitelje.


OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA

Osnovna šola Hinka Smrekarja, 1959.


ZGODOVINA


Šola je bila v sklopu urbanizacije Litostrojskega naselja predvsem za potrebe učencev, katerih starši (ali eden od njih) so bili zaposleni v TZ Litostroj, zgrajena leta 1959. Načrte zanjo je izdelal arhitekt ing. Emil Navinšek (1904-1991). Šola je dobila ime po slikarju, risarju, grafiku in ilustratorju Hinku Smrekarju (1883-1942) katerega doprsni kip stoji na zelenici pred šolo. Slavnostna otvoritev šole je bila 5. septembra leta 1959, ko je s šolskim poukom začela prva generacija učencev. V prvem šolskem letu 1959/60 je bilo vanjo vpisanih 1221 učencev, poučevalo pa je 43 učiteljev. Na šoli je bilo 29 oddelkov in pouk je potekal v dveh izmenah. V prvem šolskem letu sta bili na šoli v tečajni obliki organizirani tudi šola za starše in šola za odrasle. Od šolskega leta 1974/75 v sklopu šole (sicer v prostorih VVZ Litostroj) poteka pouk podaljšanega bivanja. Od začetka svojega obratovanja ima šola svojo šolsko knjižnico in svojo knjižničarko in stalno zaposlenega psihologa, od leta 1977 tudi socialnega pedagoga. Poleg učiteljskega kadra so na šoli od samega začetka zaposleni tudi administrativni delavci, kuharica, hišnik in snažilke.

Pogled na šolo z vzhodne smeri. [Glasilo TZ Litostroj, junij 1960]


V prvih letih po otvoritvi je bila h šoli dograjena le šolska telovadnica. Z občutnejšimi obnovitvenimi deli so na šoli začeli septembra 2000, ko so gradbeniki pod vodstvom delovodje Staneta Pečka vlili prvo betonsko ploščo nad zakloniščem. Slavnostna otvoritev obnovljene šole je bila 3. septembra 2001. Šola je dobila sodobno opremljene učilnice in druge šolske prostore, sodobno računalniško učilnico ter razdelilno šolsko kuhinjo. Do takrat so učenci hodili na kosilo v VVZ Litostroj. Šola je dobila tudi novo sodobno opremljeno telovadnico, obnovljeno šolsko igrišče in lepo urejeno okolico. Arhitekt obnovitvenega prizidka je bil arhitekt Boris Briški. Denar za gradnjo in opremo je zagotovila Mestna občina Ljubljana.

Od ustanovitve do danes je šolo vodilo 7 ravnateljev oz. ravnateljic: Vinko Habjan, Ronald Malej, Volga Stanković, Marjan Kodelja, Milena Zatler, Janez Špan in Rebeka Velak.

Osnovna šola Hinka Smrekarja danes - pogled z zahoda [vir: uradna spletna stran OŠ]
















Viri:

- Osnovna šola Hinko Smrekar (uradna spletna stran, Wikipedija)
- Glasilo Delovnega kolektiva TZ Litostroj, 1960-1980, Slovanska knjižnica LJ.
- Breda Mihelič: Urbanistični inštitut RS: Zgibanka Litostrojsko naselje, MOL, 2013.
- Osebni arhiv

SOŠOLKE IN SOŠOLCI


MALA ŠOLA


ŠOLSKO SPRIČEVALO

Izkaz o uspehu in vedenju [osebni arhiv RF]
1. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1969-70. 1.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Vojko Vrtar, Matjaž Štine, Milan Ostanek, Zdenko Opalički, Stanko _, Robert Fonda. V sredini: Marko Šparemblek, Sonja Korent, Bojana Rihtaršič, Bojana Žohar, Mojca Šoba, Lili Žibert, Bojana Kosmač, Linda Kobal, Cvetka Pinterič, Mateja Peterlin, Mojca Eržen. Zadaj: _ _, Bojan Jakofčič, Irena Nemanič, Andreja Peteros, Andrej Grenc, Robert Kocjančič, Bruno Kralj, Hinko Mesner, Bojan Rošelj. Učiteljica: Antonija Košak.

2. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1970-71. 2.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Matjaž Štine, Silvo Mesner, Zdenko Opalički, Vojko Vrtar. V sredini: Tatjana Stojanovič, Sonja Korent, Mateja Peterlin, Bojana Rihtaršič, Bojana(?) Rački(?), Metka Stanovnik, Lili Žibert, Bojana Žohar, Cvetka Pinterič, Mojca Šoba, Mojca Eržen, Linda Kobal. Zadaj: Andrej Grenc, Robert Kocjančič, Bojan Jakofčič, Bruno Kralj, Stanko Podgornik, Milan Ostanek, Hinko Mesner, Marko Šparemblek, Robert Fonda, Irena Nemanič, Andreja Peteros. Učiteljica: Boža Hosnar. 

3. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1971-72. 3.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Robert Fonda, Matjaž Štine, Milan Ostanek, Zdenko Opalički, Vojko Vrtar. Druga vrsta: Lili Žibert, Linda Kobal, Metka Stanovnik, Bojana Rihtaršič, Bojana(?) Rački(?), Cvetka Pinterič, Marko Šparemblek, Bojan Rošelj, Hinko Mesner. Tretja vrsta: Bojana Žohar, Mojca Šoba, Mateja Peterlin, Sonja Korent, Robert Kocjančič, Bojan Jakofčič, Stanko Podgornik, Bruno Kralj, Andrej Grenc. Zadaj: Tatjana Stojanovič, Mojca Eržen, Andreja Peteros, Irena Nemanič. Učiteljica: Slavica Bizjak.

4. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1972-73. 4.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Hinko Mesner, Robert Fonda, Matjaž Štine, Vojko Vrtar, Milan Ostanek, Zdenko Opalički,  Bojan Rošelj. V sredini: Lili Žibert, Mateja Peterlin, Janika Pavšek, Bojana Rihtaršič, Mojca Šoba, Sonja Korent, Tatjana Kosmač, Mojca Eržen, Bojana Žohar, Linda Kobal, Cvetka Pinterič. Zadaj: Metka Stanovnik, Tatjana Stojanovič, Bojan Jakofčič, Robert Kocjančič, Stanko Podgornik, Tomaž Janežič, Andrej Grenc, Irena Nemanič, Andreja Peteros. Učiteljica: Slavica Bizjak.

5. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1973-74. 5.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Tatjana Stojanovič, Linda Kobal, Bojana Žohar, Mojca Eržen, Lili Žibert, Bojana Rihtaršič, Mojca Šoba, Mateja Peterlin, Lili Zver. V sredini: Robert Kocjančič, Andrej Grenc, Bojan Rošelj, Tomaž Janežič, Bojan Jakofčič, Irena Nemanič, _ _, Jana Pavšek, Andreja Peteros, Tatjana Kosmač, Sonja Korent. Zadaj: Metka Stanovnik, Milan Ostanek, Stanko Podgornik, Hinko Mesner, _ _, Matjaž Štine, Vojko Vrtar, Aleš Pešec, Zdenko Opalički. Razrednik: Vera Blaž-Šturm (ni na fotografiji).

6. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1974-75. 6.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Robert Fonda, Milan Ostanek, Matjaž Štine, Stanko Podgornik, Silvo Mesner, Bojan Rošelj, Hinko Mesner. V sredini: Lili Zver, Sonja Korent, Tatjana (Dada?) Stojanovič, Bojana Rihtaršič, Mojca Šoba, Lili Žibert, Bojana Žohar, Mojca Eržen, Tatjana Kosmač, Jana Pavšek. Zadaj: Mateja Peterlin, Irena Nemanič, Metka Stanovnik, Andreja Peteros, _ _, Andrej Grenc, Bojan Jakofčič, Tomaž Janežič, Robert Kocjančič, Aleš Pešec, Vojko Vrtar. Razrednik: Vera Blaž-Šturm.

7. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1975-76. 7.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Silvo Mesner, Robert Kocjančič, Mojca Eržen, Bojana Rihtaršič, Mateja Peterlin, Mojca Šoba, Tatjana Kosmač. V sredini: Lili Žibert, Stane Podgornik, Hinko Mesner, Bojan Rošelj, Milan Ostanek, Matjaž Štine, Robert Fonda. Zadaj: Andreja Peteros, Lili Zver, Jana Pavšek, Irena Nemanič, Bojan Jakofčič, _ _, Tomaž Janežič, Vojko Vrtar, Aleš Pešec, Andrej Grenc, Tatjana Stojanovič, Sonja Korent, Metka Stanovnik. Razrednik: Vera Blaž-Šturm.

8. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1976-77. 8.b razred. Učenci (z leve). Spredaj: Lili Zver, Tatjana Stojanovič, Tatjana Kosmač, Bojana Rihtaršič, Bojana Žohar, Mojca Eržen, Mateja Peterlin, Mojca Šoba. V sredini: Andrej Grenc, Aleš Pešec, Tomaž Janežič, Tatjana Stojanovič, Irena Nemanič, Lili Žibert, Metka Stanovnik, Jana Pavšek, Andreja Peteros. Zgoraj: Robert Fonda, Bojan Jakofčič, Vojko Vrtar, Milan Ostanek, Matjaž Štine, Bruno Kralj, Hinko Mesner, Silvo Mesner, Stane Podgornik, Robert Kocjančič. Razrednik: Mira Bole.

GIMNAZIJA LJUBLJANA-ŠENTVID


ZGODOVINA


Prvotna stavba Gimnazije Šentvid.
Danes osnovna šola Franca Rozmana Staneta, Prušnikova 85
Poslopje na Prušnikovi 85 je bilo dograjeno 14. oktobra 1911, načrte zanj je izdelal arhitekt Rudolf Petz. Leta 1928 je bila odprta tudi meščanska šola in tega leta so del šole tudi nadzidali. Načrte za nadzidavo je pripravil gradbeni podjetnik Josip Sršen. 

Po letu 1945 je bila meščanska šola ukinjena in je bila namesto nje do leta 1956 v stavbi nižja gimnazija z nazivom XII. gimnazija. 

Nato je bila do leta 1958 v bivših škofovih zavodih, nato pa je dobila novo poslopje ob osnovni šoli. 

Osnovna šola se je po prvi svetovni vojni imenovala Državna narodna šola v Šentvidu nad Ljubljano, nato Osnovna šola Ljubljana Šentvid, leta 1956 pa se je preimenovala v Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta Ljubljana Šentvid.

Povojno obdobje [Zbornik ob 70-letnici Gimnazije Šentvid (1945 – 2015)]. 

Gimnazija Šentvid je bila ustanovljena 3. septembra 1945 z Odredbo ministrstva za prosveto in se je imenovala Državna nižja gimnazija. Skozi leta se je postopoma razvila v popolno gimnazijo. V šolskih letih 1947/48 do šolske reforme 1957/58 je delovala kot XII. gimnazija Ljubljana-Šentvid. Prostore je imela skupaj z osnovno šolo v poslopju bivše meščanske šole (danes OŠ Franc Rozman Stane). V šolskem letu 1948/49 je šolo obiskovalo že 445 dijakov. Imela je že telovadnico, prirodoslovni kabinet in dijaško kuhinjo. Z novo stanovanjsko gradnjo v Šentvidu se je vpis v gimnazijo povečal in šola je odprla peti gimnazijski razred. Preselila se je v prostore bivše škofijske gimnazije, ki jo je upravljala JLA. V šolskem letu 1955/56 je delovala kot XII. gimnazija Ljubljana-Šentvid. Imela je vseh osem razredov in je bila že popolna gimnazija. V osemnajstih oddelkih je bilo vpisanih 571 dijakov. V stavbi so poleg gimnazije delovale še avtomehanična šola, šolski center za veziste, JLA in Ljudska univerza. 

Gimnazija Ljubljana-Šentvid, Prušnikova 98.
Zaradi prostorske stiske so pričeli [v bližini] graditi novo šolsko stavbo, ki je bila dokončana v letu 1957. V novem šolskem poslopju je prostore dobila tudi Osnovna šola Alojza Kebeta. Z novo šolsko reformo v letu 1958 so bile ukinjene nižje gimnazije in XII. gimnazija Ljubljana-Šentvid se je preimenovala v V. gimnazijo in postala srednja šola druge stopnje. 

Od šolskega leta 1974/75 do 1980/81 je delovala kot Gimnazija Ljubljana-Šentvid

Z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja se je preimenovala v Srednjo šolo za elektroniko in računalništvo, leta 1988/89 pa v Srednjo šolo za elektroniko in naravoslovje. Gimnazija je ponovno postala 1. 9. 1990. 

Ravnatelji na Šentviški gimnaziji v povojnem obdobju so bili: Janko Černuta (1945–1947), Marija Perko (1947–1948), Janko Černuta (1949–1950), Stane Medved (1950–1969), Rado Jan (1969), Jože Šifrer (1969–1973), Srečko Božnar (1973–1983), Jure Grgurevič (1983–2003) in Jaka Erker (2003-).


IZ PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: 
Gimnazija Šentvid, Prušnikova 98, 1210 Ljubljana-Šentvid, 30.3.2016.

Gimnazija Šentvid obsega kompleks objektov, ki so bili zgrajeni v štirih fazah v obdobju 1957-1992. Znotraj kompleksa deluje tudi osnovna šola Šentvid. 

Opis obstoječega stanja:

1. Objekt 1a, 1b – najstarejši objekt Gimnazije Šentvid in Osnovne šole Šentvid je bil zgrajen v letih 1956-1957 po načrtih arhitekta Nikolaja Bežka [1912-1987], učenca Plečnikove šole in je kot stavba z lastnostmi kulturne dediščine uvrščen v skupino varovanih šolskih objektov v Ljubljani. Objekt uporabljata Gimnazija in OŠ Šentvid (večji del), po IDZ pa je predviden samo za osnovno šolo z izjemo drugega nadstropja v objektu 1b, ki je predviden za gimnazijo in predvidoma skupne kurilnice, ki se nahaja v kleti objekta 1b.

2. Objekt 2a, 2b – okrog leta 1965 je bil zgrajen na severni strani dislocirano od glavne stavbe objekt z dvema telovadnicama, bazenom in spremljajočimi prostori. Bazenski trakt je kasneje bil preurejen v predavalnico in učilnico. Objekt je v uporabi Gimnazije in OŠ Šentvid. K temu objektu spada tudi dvoje stanovanj (v lasti MOL in RS), ki sta predvideni za rušenje za potrebe izgradnje novega prizidka Gimnazije. Po IDZ sta objekta predvidena za potrebe Gimnazije, z izjemo večje in manjše telovadnice, ki jih bo uporabljala samo osnovna šola. Gimnazija izvaja športno vzgojo v športni dvorani, ki se nahaja v neposredni bližini.

3. Objekt 3 – leta 1969 je bil zgrajen objekt z učilnicami med glavno stavbo in telovadnico. Objekt je v uporabi Gimnazije (večji del) in OŠ Šentvid. Po IDZ je objekt predviden za potrebe gimnazije, z izjemo garderob in sanitarij ob telovadnici, ki so namenjeni samo za osnovno šolo.

4. Objekt 4 – leta 1992 je bil zgrajen najmlajši objekt v sklopu kompleksa Gimnazije in OŠ Šentvid. Kletni del se je uporabil kot dvorana, v etažah so učilnice in knjižnica. Objekt je v celoti v uporabi Gimnazije, kar ostane nespremenjeno tudi po IDZ.

Gimnazija Ljubljana-Šentvid danes [vir: uradna spletna stran gimnazije]

Glej tudi:

- Začetki šolstva v Šentvidu pri Ljubljani (Kamra)
- Slovenski šolski muzej (Šentvid)
Zbornik ob 70-letnici Gimnazije Šentvid (1945 – 2015).
- Razpisna dokumentacija projektantske storitve Gimnazija Šentvid (DOC)
- Gimnazija Ljubljana-Šentvid (Uradna spletna stran).
- Astronomija na Gimnaziji Šentvid (KamraZgodovina).

SOŠOLKE IN SOŠOLCI


1. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1977-78, 1.e razred. Dijaki (z leve). Spredaj: Alenka Pokovec, Vanja Tominšek, Tomaž Koleša, Marija (Marjana) Hočevar, Andreja Koračin, Mojca Ferjančič, Simona Bobnar, _ _, Mojca Šoba, Alenka Mrak, Polona Ovijač. V sredini: _ _, Vanja Štamcar, Nina Podpečan, Marta Pirc, Mojca Malovrh, Irena Kleindienst, Tomaž Barle, Robert Fonda, Bojan Kadunc (prof. matematike in fizike). Zadaj: Matija Šenk, Spominka Šavor, Stanka Živic, Aleš Pleško, Jurij Jenko, Vojko Kapus, _ Lipič(?), Željko Klobučar, Boštjan Vrabič, Iztok Hrovat. Razrednik: Vera Blaž-Šturm (prof. biologije).

2. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1978-79. 2.e razred. Dijaki (z leve). Spredaj: Mojca Ferjančič, Simona Bobnar, Mojca Šoba, Tomaž Barle, Andrej Margetič. Druga vrsta: Vera Blaž-Šturm (prof. biologije, razrednik), Irena Kleindienst, Marija (Marjana) Hočevar, Andreja Koračin, Mojca _, Polona Ovijač. Tretja vrsta: Antonija Kobilica-Krašček (prof. angleščine), Mojca Malovrh, Stanka Živic, Nina Podpečan, Majda Pirc, Vanja Štamcar, Tomaž Koleša, Janez Čuček. Zadaj: Željko Klobučar, Aleš Pleško, Vanja Tominšek, Iztok Hrovat, Robert Fonda, Boštjan Vrabič.

3. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1979-80. 3.e razred. Dijaki (z leve). Spredaj: Robert Fonda, Irena Kleindienst, Aleš Pleško, Andreja Koračin, Vanja Štamcar, Mojca Malovrh. V sredini: Jurij Jenko, Vera Blaž-Šturm (prof. biologije, razrednik), Robert(?) _, Spominka Šavor, Mojca Šoba, Majda Pirc, Nina Podpečan, Marija (Marjana) Hočevar, Iztok Hrovat, Andrej Margetič. Zgoraj: Janez Čuček, Polona Ovijač, Simona Bobnar, Mojca Ferjančič, Alenka Mrak, Vanja Tominšek, Stanka Živic, Tomaž Barle, Boštjan Vrabič.

4. RAZRED

ŠOLSKO LETO 1980-81. 4.e razred. Dijaki (z leve). Spredaj: Janez Čuček, Jurij Jenko, Tomaž Barle, Andrej Margetič, Stanka Živic. V sredini: Vanja Štamcar, Mojca Malovrh, Majda Pirc, Andreja Koračin, Marija (Marjana) Hočevar, Polona Ovijač, Spominka Šavor. Zadaj: Tomo Tiringer, Mojca Ferjančič, Simona Bobnar, Mojca Šoba, Alenka Mrak, Aleš Pleško, Robert Fonda, Vanja Tominšek, Boštjan Vrabič. Razrednik: Milko Vratič (prof. telesne vzgoje). Na fotografiji manjkajo: Iztok Hrovat, Irena Kleindienst, Željko Klobučar in Nina Podpečan.

Po maturi, ki sem jo opravil leta 1981, pa je bilo treba iti najprej k vojakom.

nedelja, 01. januar 2017

Litostrojska leta mojega očeta

Ob očetovi 80-letnici je nastal zapis, ki skozi njegove poklicne dosežke in sindikalno dejavnost osvetljuje del zgodbe industrijskega socialističnega velikana, tovarne Litostroj (1947-1991). Oče je pri njenem razvoju sodeloval neprekinjeno skoraj ves čas obstoja tovarne, to je več kot 40 let: od leta 1950, ko je vstopil v industrijsko šolo, do svoje upokojitve, leta 1992. Največ zbranih podatkov je povzetih iz bogatega družinskega arhiva, ki je ob tej priložnosti prvič javno objavljen. Družinski arhiv, ki sicer še ni obdelan v celoti, se lepo dopolnjuje s povzetki zapisov iz sindikalnega glasila Litostroj (1960-1980), glasila občine Šiška Javna tribuna (1964-1985) in nekaterimi drugimi razpoložljivimi viri. Zbrani zapisi, ki so razdeljeni na tri glavna področja očetovega delovanja: delo v modelni mizarni, sindikalno dejavnost in športno dejavnost (balinarji), so vsaki zase urejeni kronološko in kot taki ponujajo zanimiv vpogled v stanje duha v času socializma in Titove Jugoslavije, tako v samem Litostroju, kot slovenski družbi nasploh.

Sorodne objave: Kako je nastajal slovenski grb.

TITOVI ZAVODI LITOSTROJ


Začetki tovarne Litostroj sežejo v čas kmalu po 2. svetovni vojni. Njegove temelje sta na mestu nekdanjih razlaščenih kmetijskih obdelovalnih površin v Šiški leta 1946 zakoličila idejni oče Litostroja Franc Leskovšek - Luka in inž. Franc Pečar, ki je postal tudi prvi direktor tovarne. Franc Leskovšek - Luka je v svojih spominih o tem dogodku povedal: “S Pečarjem, mladim sposobnim fantom, sva prišla na šišenska polja. Zabil sem količek v zemljo, odštel korake na stran in spet zabil količek. Zasukal sem se, spet štel korake in zabil količek. Potem sva pogledala na polja, med koruzo, zelje in solato in rekel sem mu: To je Litostroj, ti boš pa direktor.”. [Časopis Delo, 3. september 1972.]

Litostroj, ki so ga po načrtu programa prve petletke (1947-1952) s prevzgojo v obliki družbeno-koristnih del gradili pretežno povojni politični zaporniki (nasprotniki komunizma), po letu 1948 tudi Informbirojevci (Stalinisti), je svoje prve delavce sprejela že v letu 1946. Uradna slovesna otvoritev tovarne, ki sta ji prisostvovala tudi Franc Leskovšek in Josip Broz, je bila 1. septembra 1947. O splošnem vzdušju pred otvoritvijo je še isti dan obširno poročala “Ljudska pravica”, o samem dogodku pa je dan kasneje podrobneje pisal “Slovenski poročevalec”.

V dobrih štirih desetletjih obstoja se je tako iz dediščine leta 1937 ukinjenih Strojnih tovarn in livarn Ljubljana, ki so leta 1919 nastale iz šestih še starejših tovarn: Strojne tovarne [Gustav] Tönnies (iz 19. stoletja), tovarne Kastelic & [Avgust] Žabkar (iz 19. stoletja), Zvonarne in livarne Samassa (iz 18. stoletja), ter Železolivarne, Kovinolivarne in Zvonolivarne, Litostroj razvil v eno največjih industrijskih podjetij na ozemlju bivše Jugoslavije, s prodajo svojih izdelkov na številne tuje trge pa je njene meje tudi močno presegel.

TZ Litostroj, marec 1951 [Foto: GTZL]
Prva proizvodnja je stekla leta 1946 na starih lokacijah litostrojevih predhodnikov, že v letu 1947 pa je začela v novozgrajene objekte prihajati mlada delovna sila tudi iz drugih krajev Slovenije. Prvi namestitveni prostor za svoje delavce je Litostroj imel v Vižmarjih pri Ljubljani. Tamkajšnji samski dom je postal kmalu pretesen in pojavila se je potreba po novih bivalnih zmogljivostih, kar je v naslednjih letih pripeljalo do urbanizacije še nepozidanega prostora v bližini tovarne.

inž. Franc Pečar
V samo dveh desetletjih se je v okolici Litostroja praktično iz nič razvilo urbano naselje, litostrojski kompleks Spodnja Šiška [gradili so ga arhitekti Edo Mihevc (1911-1985), Miroslav Gregorič (1907-1983) in Miloš Lapajne (1925-2014).] s stanovanjskimi bloki (1947-), litostrojsko industrijsko šolo in dijaškim domom (1947), sodobnim samskim domom (1953), osnovno šolo (1959), otroškim vrtcem (1962), zdravstvenim domom (1962), kinodvorano (1962),  .... Nastala je Djakovičeva ulica, ki se je na enem koncu priključila celovški cesti. Tovarna je dobila tudi svoje lastno železniško (1949) in avtobusno postajališče.

Prvi direktor je postal inž. Franc Pečar (1947-1954), ki se je po svojem odhodu iz Litostroja preselil v Koper in tam ustanovil tovarno Tomos. Njemu so na mestu direktorja Litostroja sledili: inž. Božidar Guštin (1954-1959), Ivan Kogovšek (1960-1965), Josip Kopinič (1965-1969), Marko Kržišnik (1970-1981) in Mirko Jančigaj (1982-1991). Leta 1991 je poslovni sistem TZ Litostroj razpadel. Preoblikoval se je v novo družbo - koncern Litostroj Holding. Prvi direktor koncerna je postal Jože Duhovnik (1991-1996).

Naj bo za uvod dovolj. O Litostroju obstaja kar precej gradiva, a podrobneje o tem morda kdaj drugič. Tokrat pa se posvetimo zgodbi mojega očeta.


IVAN JANKO FONDA


Samski dom Korotanske barake [Foto: GTZL]
V Ljubljano je prišel leta 1950. Komaj 13-letnega so ga sprejeli in namestili v takratnem dijaškem internatu v Vižmarjih pri Ljubljani, ki je imel svoje prostore v opuščeni baraki nemške žandarmerije. Dijaki so spali v skupnih prostorih, na posteljah iz slame (slamaricah), po več deset jih je bilo v eni sobi. Prišel je v družbo tri-štiri leta od sebe starejših, in bil, kot vsi drugi gojenci internata podvržen takratni strogi, vojaški vzgoji. Do leta 1952, ko so dijake preselili bliže Litostroju, v lesene Korotanske barake, nasproti glavnega vhoda v tovarno, je vsak dan iz Vižmarij hodil 4 km daleč peš v litostrojsko šolo.

Nima lepih spominov na ta čas, tudi zbolel je na ledvicah. Želel se je vrniti v Trst. Vidi Sirk, takratni partnerici njegovega očeta, ki je zanj skrbela v času, ko je obiskoval šolo na Rojanu, je pisal pismo, da ga ponovno vzame k sebi, a se je medtem z njegovim očetom razšla. Vida je svoje stanovanje v Trstu prodala in se izselila v Avstralijo. Janko je v Ljubljani in Litostroju ostal vse do upokojitve leta 1992, ko se je preselil na Zaplano nad Vrhniko. Bil je priča skoraj celotni zgodovini obstoja Litostroja in pri nas doma so se na to obdobje ohranili kar številni spomini, predmeti in fotografije.

Njegova "litostrojska" pot je strnjena v nadaljevanju, najprej kot povzetek, nato pa podrobneje: s fotografijami, listinami in zapisi. V več kot 40-letnem druženju s podjetjem je pustil svoje sledi predvsem na treh področjih: šolanju na litostrojski industrijski šoli in delu v modelni mizarni (1950-1992), sindikalni dejavnosti v sklopu TZ Litostroj (1964-1986) in športnem udejstvovanju v času zlate dobe litostrojskih balinarjev (70. leta). Za svoj prispevek k delu in izgradnji Litostroja je bil deležen številnih priznanj, pohval, nagrad in diplom. Prejel je dve državni odlikovanji, dve sindikalni priznanji in priznanje mesta Ljubljane. Nagrajen je bil za pospeševanje športnih dejavnosti znotraj podjetja, ob delu pa se je tudi dodatno izobraževal.

CURRICULUM VITAE (življenjepis)


Ivan Janko Fonda [Foto: OA]
[ROJSTVO]16. februar 1937, Lokev na Krasu - Primorska. Krščen: 28. februar 1937 na ime Ivan Silvo - Joannes Sylvius. Domače (vulgo) ime: Janko. Uradno ime: Ivan Janko. [ŠOLANJE]: štiriletna nižja osnovna šola v Lokvi na Krasu (1943-1947), mašni strežnik (ministrant) pri lokavskem duhovniku dr. Antonu Požarju (1944-1947), triletna višja osnovna šola v Rojanu pri Trstu (1947-1950), vstop v poklicno litostrojsko šolo (1950), spričevalo industrijske šole Litostroj (1953). 

[POKLIC]: nastop službe - vstop v članstvo ZSJ (1953), vstop v članstvo SZDL (1956) in LMJ - Ljudske mladine Jugoslavije (1957), javna zahvala za 10-letno delo v podjetju (1960), skupinovodja v modelni mizarni (1969), javna zahvala za 20-letno delo v podjetju (1970), državno odlikovanje - medalja dela (1971), državno odlikovanje - red zasluge za narod s srebrno zvezdo (1977), zaključni izpit za metalurškega delovodjo (1977), diploma visoke šole za organizacijske vede Kranj (1980), javna zahvala za 30-letno delo v podjetju (1980), pomočnik vodje PUM - oddelek modelne mizarne (1980), vodja PUM - oddelek modelne mizarne (1986), upokojitev (1992). 

[SINDIKALNA DEJAVNOST]: izvoljen v centralni Delavski svet podjetja TZ Litostroj (1964), predlagani kandidat za delegata v Zboru skupščine občine Ljubljana-Šiška (1967), izvoljen v centralni Delavski svet TZ Litostroj (1969), predlagani kandidat za delegata TZ Litostroj v Zboru skupščine občine Ljubljana-Šiška (1969), delegat TZ Litostroj v občinski skupščini Ljubljana-Šiška (1974, prvi 4-letni mandat), predsednik kadrovske komisije pri OO ZS TZ Litostroj (1975), sindikalno priznanje - srebrni znak sindikatov Slovenije (1975), zahvala ob izteku mandata OO ZSS Ljubljana-Šiška (1978), delegat TZ Litostroj v občinski skupščini Ljubljana-Šiška (1978, drugi 4-letni mandat), sindikalno priznanje - zlata značka sindikata (1978), zahvala ob izteku drugega mandata v OO ZSS občine Ljubljana-Šiška (1982), priznanje mesta Ljubljana - priznanje samoupravljalcev Mestnega sveta ZS Ljubljane (1984), priznanje Združenih podjetij strojegradnje - ZPS (1985), zahvala za uspešno delo v samoupravnih organih delovne organizacije ZPS TZ Litostroj (1986). 

Priznanje za marljivo delo v šolskem letu 1952/53. [Foto: OA]
[ŠPORTNA DEJAVNOST]: Predsednik BŠK Litostroj (1970), Tehnični vodja BŠK Litostroj pri organizaciji II. (po)letnih športnih iger (1976) in drugih športnih tekmovanj litostrojskih balinarjev, sindikalno priznanje za dolgoletno pospeševanje rekreacijskih dejavnosti v TZ Litostroj (1976), član nadzornega in izvršnega odbora BS (balinarske sekcije) Litostroj (1977). 

[UPOKOJITEV]: 1. marec 1992.

1. INDUSTRIJSKA ŠOLA LITOSTROJ (1950-1953)


Po osnovni šoli, ki jo je junija 1950 zaključil v Rojanu pri Trstu, se je za nekaj dni vrnil v Lokev. Mati se je odločila, da ga kot najstarejšega izmed svojih otrok pošlje na delo. O tem posvetovala s sosedom Antonom Gregorčičem (1907-1953), mizarjem pri Škabarjevih, ki ji je svetoval, naj ga pošlje na šolanje v ljubljanski Litostroj, ter se tam izuči za mizarja.

Želel si je študirati, kot je kasneje študiral njegov mlajši brat, a takrat o tem ni mogel odločati sam. Že v juliju ali avgustu leta 1950 je prispel v dijaški internat v Vižmarjih pri Ljubljani in s 1. septembrom 1950 postal dijak industrijske šole Litostroj. 

V šoli je bil marljiv učenec. Kmalu so pri njem prepoznali smisel za tehnično risanje in pisanje, zato je bil v okviru šolskega pouka zadolžen za prenos učne snovi na šolsko tablo. Na fotografiji spodaj skupaj sošolci in učiteljem stoji pred enim izmed svojih izdelkov.

Junija 1953 je ob zaključku šolanja na Industrijski kovinarski šoli (IKŠ) Litostroj, s strani Sveta za prosveto in kulturo mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, prejel priznanje (spričevalo) za marljivo delo. Podpisnik: Pernuš Anka, predsednik.

Industrijska šola Litostroj, generacija modelnih mizarjev 1953. [foto: OA]
Z leve: Janko Fonda, Marko Urbas, Janez Kovič, mojster Matevž Umek, Silvo Babnik, Peter Bobnar in Martin Jerebič. (Foto: OA)


2. DELO V MODELNI MIZARNI (1953-1992)


Litostrojska modelna mizarna je bila skupaj z jeklolivarno, kot del poslovne enote Metalurški obrati (MO), ustanovljena že leta 1947. Leta 1951 se ji je priključila tudi livarna sive litine. Janko Fonda je z delom v modelni mizarni začel 1. septembra 1953. Sindikat delavcev in uslužbencev Kovinske industrije Jugoslavije mu je ob nastopu dela podelil člansko knjižico Zveze sindikatov Jugoslavije (ZSJ). Podpisnik: (neberljiv podpis), za centralno upravo.

Članska knjižica ZSJ (Zveza sindikatov Jugoslavije), 1. september 1953. [OA]


Litostrojčani, okoli 1953. [Foto: OA]
Z leve: Zvonc, Jože Škulj, Janko Fonda
V tem času so potekale priprave na veliko zborovanje na Okroglici [Nasvidenje na Okroglici: Dolenjski list, Novo mesto, 28. avgusta 1953.] pri Gorici v počastitev 10. obletnice priključitve Primorske k Sloveniji in ustanovitve primorskih prekomorskih brigad NOVJ. Dvodnevnega zborovanja, ki se je odvijal 5. in 6. septembra 1953, in o katerem je obsežno poročalo dnevno časopisje [Nepozabno partizansko srečanje na Okroglici: Dolenjski list, Novo mesto, 11. septembra 1953.], se je udeležilo preko 300.000 Slovencev. Srečanja na Okroglici sta se udeležila tudi Josip Broz - Tito, ki je imel slavnostni govor, in Edvard Kardelj.
Z zborovanja na Okroglici, 6. september 1953.
z leve: Avgust Sotlar (1), Janko Fonda (4) čepi, 
Anton Hiti (6) [Foto: OA]

Za množično udeležbo naroda je poskrbel zelo aktiven terenski odbor, ki je deloval na vsem ozemlju Slovenije. Dogodka so se udeležili tudi Litostrojčani. Na železniški postaji pred Litostrojem so jih vkrcali v živinske vagone in jih z vlakom odpeljali na prizorišče. Noč iz 5. na 6. september so preživeli na prostem, v šotorih.
Pred samskim domom v Šiški, okoli 1955. [OA]
levo Janko Fonda, desno Jože Škulj

Leta 1953 je bil po načrtih arhitekta Eda Mihevca na Djakovičevi ulici 10 zgrajen nov, sodoben, samski dom. Kmalu zatem se je vanj preselil tudi Janko Fonda. Dom je bil za tiste čase res sodoben, po očetovem pripovedovanju pravi hotel. Še neporočeni litostrojski delavci so imeli v njem prostor s televizijo, lasten kino, skupno kuhinjo, jedilnico in sanitarije, posamezno sobo pa so si delili največ štirje gojenci doma. V letih 1957-1959 je bil oče pri vojakih in ob vrnitvi ga je v samskem domu še vedno čakala njegova soba. V tem domu je ostal do leta 1962.

Za vpis v članstvo SZDL (Socialistična zveza delovnega Ljudstva) je poskrbel Terenski odbor TZ Litostroj.
Članska knjižica SZDL, 9. november 1956. [OA]

Za vpis v članstvo LMJ (Ljudska mladina Jugoslavije), 12. aprila 1957, pa je poskrbel ljubljanski Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije.
1957-04-12 Članska knjižica Ljudske mladine Jugoslavije, 12. april 1957. [OA]

JAVNA ZAHVALA za desetletno sodelovanje pri izgradnji in delu v podjetju. Te vrste zahvalo je sindikat podjetja TZ Litostroj podeljeval vsako leto ob obletnici ustanovitve Litostroja (1. september) tistim litostrojskim jubilantom, ki so bili v podjetju brez prekinitve zaposleni 10, 20, ... let. Za desetletnico je sindikat jubilantom podaril ročno uro, za dvajsetletnico pa (do leta 1971) stekleno vazo, zatem pa Zlato plaketo. Podpisniki: (neberljiv podpis), direktor; Milan Vidmar, predsednik DS; Rudi Jesenšek, predsednik UO DS.

Javna zahvala za 10-letno delo v Litostroju, 1. september 1960. [OA]

Litostrojski jubilanti: Po deset in petnajst let so med nami ... MO (metalurški obrati) ... 15-letniki: Silvo Babnik, Marko Urbas, Janko Fonda, Ivan Štifter, Srečko Kern. [Litostrojski jubilanti: Glasilo TZ Litostroj, oktober 1965.].

Anton Kovič, dipl. ing. metalurgije in direktor PE Metalurški obrati (MO) v stari jedilnici sive livarne svojim delavcem poroča o rezultatih poslovanja. [Anton (Tone) Kovič, slovenski metalurg in politik, * 17.9.1931, Ljubljana. Sprva je bil zaposlen v ljubljanskem Litostroju, nato je odšel v podjetje Iskra Elektrozveze. Udejstvoval se je tudi na političnem področju, od leta 1965 kot poslanec v Gospodarskem zboru Republiške skupščine, med letoma 1974 in 1978 je bil predsednik Skupščine mesta Ljubljana (župan mesta). Kasneje je deloval kot član Izvršnega sveta RS, republiški sekretar za industrijo ter bil predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Stockholmu.].

direktor Poslovne enote Metalurški obrati dipl. inž. Anton Kovič z delavci, 1967?. [Foto: OA]
V prvi klopi z leve: Stanislav Bradeško, dipl. inž. metalurgije; Avgust Klemenc ing.; Marko Urbas (ok. 1970 šel v Švico); spredaj ob oknu sedi Slavko Penko, dipl. inž. (oče odvetnika Boštjana Penka); levo za mizo v sredini sedita Franc Kranjc in Karel Svetičič; zadaj levo Janko Fonda (v majici s svetlo-temnimi črtami), poleg njega Andrej Jerman in Peter Pongrac st., ostali so večinoma tehnologi. 

Delavski svet in vodstvo podjetja Titovih zavodov Litostroj izrekajo tov. Fonda Janku POHVALO za prizadevno sodelovanje pri delu za uspeh in razvoj podjetja. ... Pričakujemo, da nam boste še naprej posvečali svoje sposobnosti in skrb pri skupnih naporih za višjo storilnost in boljše gospodarjenje. Podpisniki: Šantel(?) (za) glavni direktor; Franc Jevnikar, predsednik DS; Franc Gregorič, predsednik UO.

Pohvala za prizadevnost pri delu, 1968. [OA]

VODSTVO MODELNE MIZARNE IN METALURŠKIH OBRATOV (MO).

Vodstvo modelne mizarne in metalurških obratov, okoli 1968. [Foto: OA]
z leve: spredaj: Karel Robič, Marta Tertnik (tajnica), Srečko Kern, Leon Oblak, Alojz Potisek, Janko Fonda, Avgust Klemenc, ? (tehn. vodja livarne); zadaj: Josip Bizovičar, ?, Jože Cuderman, Marija Arhar, Alojz Funkelj (zadaj), Viktor Pogačnik, ?, ?, Anton Kocjančič, Ante Burič, _______ Filipičič, ?, ?.

MODELNA MIZARNA, 1969. Skupinska fotografija, nastala verjetno ob upokojitvi sodelavca Karla Robiča, junija 1969.

Sodelavci v modelni mizarni, 1969. [Foto: OA]
 z leve: Spredaj: snažilki v MM Lojzka Skubic in Nežka Koman, vodja, Jože Cuderman, Karel Robič, Avgust Klemenc, Anton Kovič, Alojzij Capuder, Marija Arhar (snažilka); 2. vrsta: ________ Jevnikar, ?, Janko Fonda, ?, Anton Šavor, ?, ?, Marta Tertnik (tajnica), sestra Nežke Koman; zadaj: (oče še ni povedal).

Jubilanti Litostroja: Podjetje Litostroj se bo v mesecu septembru zahvalilo svojim članom za dolgoletno sodelovanje, in sicer [Jubilanti Litostroja: Glasilo TZ Litostroj, avgust 1970.]: ... Za 20-letno sodelovanje bodo prejeli kristalne vaze: ... MO (Metalurški obrati): Bojan Miklavc, Vladimir Velepec, Franc Dolinšek, Franc Venecija, Rok Ambrož, Dragoljub Negovanovič, Anton Velikanje, Vincenc Aljaž, Ignac Ponikvar, Franc Pavlin, Janko Fonda, Zvone Gorjup dipl. ing., Jože Južna, Stanko Marn, Gabrijel Jenko. [1970-09-01 GTZL-seznam].

Javna zahvala za 20-letno delo v Litostroju, 1. september 1970. [OA]

 MEDALJA DELA.

Državno odlikovanje. Dne 10. IX. 1971 so v prostorih delavske restavracije Litostroj ob proslavi 24. obletnice obstoja podjetja podelili odlikovanja 38-tim članom Litostroja. Odlikovancem je kot prvi spregovoril glavni direktor TZ Litostroj, dipl. inž. Marko Kržišnik. Omenil je, da so ta odličja, s katerimi jih je nagradil predsednik republike tovariš Tito, nameravali podeliti že ob 20. obletnici samoupravljanja, a kasneje so dobila širši pomen, saj so jih podelili zaslužnim članom kolektiva Litostroj za uspešno strokovno in družbeno politično delo v podjetju. ... Medaljo dela so prejeli (14): Berginc Alojz, Fonda Janko, Hočevar Ivan, Hren Zvonka, Jager Miroslav, Klavžar Stane, Kostevc Franc, Kukec Vinko, Lovše Anton, Lovše Franc, Marinšek Miha, Perko Andrej, Šarvari Janoš, Vunjak Rade. [Zaslužena priznanja: Glasilo TZ Litostroj, september 1971.]

Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik republike. Pisarna odlikovanj Beograd. Potrdilo. Pisarna odlikovanj s tem potrjuje, da je Fonda Janko nosilec MEDALJE DELA, ki ga je podelil predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije z ukazom štev. 54, z dne 25.V.1971 leta. Žig: Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik Republike, Pisarna redov. Podpisnik: Šef pisarne odlikovanj Jov.[an] Drača.

Potrdilo o odlikovanju, 25. maj 1971. [OA]

Janko Fonda, avgust 1972. [Foto: OA]
Intervju za glasilo Litostroj. Janko Fonda je odgovarjal na novinarjeva vprašanja o svojem delu in načrtih. V pogovoru je povedal, da so bile razmere pred leti (1950), ko se je odločal za svoj poklic, precej drugačne, kot so te danes (1972). Življenjske razmere so bile bistveno težje in njegovi starši so želeli, da bi se čimprej izučil poklica, ter tako prišel do lastnega zaslužka. Poudaril je, da mu je ob začetku litostrojska šola pomenila veliko več, kot mu pomeni v tem trenutku, saj je za današnje razmere tovrstna izobrazba za uspeh v poklicu preskromna, še posebej z obzirom na to, da se uspešnost praviloma ne meri s stopnjo delovnih izkušenj, temveč bolj z izobrazbo, do katere je mladim danes res lažje priti. Hkrati je poudaril, da je strokovna izobrazba seveda zelo pomembna, a večletne delovne prakse kljub temu ne more ovreči nobena teorija. Poudaril je tudi svoje visoke standarde odnosa do dela in odgovornost, bodisi skupinske ali posameznikove (odvisno od vrste dela), vezano nanj. Če bi imel danes možnost ponovne izbire poklica, je povedal, bi si prav gotovo izbral drugega. Verjetno bi se odločil za študij enega izmed tehničnih poklicev. Na vprašanje o mladini je povedal, da je sicer prav, da uživa svojo svobodo, toda nekdo jo mora vseeno usmerjati, saj preveč svobode mladini samo škoduje. [Šola nam je dala najboljše (intervju): Glasilo TZ Litostroj, avgust 1972.].

Jubilanti: 25 let so v Litostroju zaposleni: ... LIVARNA SIVE LITINE: Ambrož Rok, Pavlin Franc, Aljaž Vincenc, Južna Jože, Negovanovič Dragoljub, Ponikvar Ignac, Velikanje Anton; MODELNA MIZARNA. Fonda Janko; PLOČEVINARNA. Jaklin Janez, Hauptman Jože, Predovnik Viktor; LIVARNA JEKLENE LITINE. Venecija Franc, Dolinšek Franc, Velepec Vladimir. ... [Jubilanti: Glasilo TZ Litostroj, december 1975.]

Litostrojski petindvajsetletniki (25 let dela v Litostroju) - oddelek PUM, 22. december 1975. [Foto: OA]
Janko Fonda, stoji prvi z leve.

Diploma za sodelovanje pri izgradnji HE Varaždin.
Diploma za sodelovanje pri izgradnji HE Varaždin, 8. maj 1976. [OA]

RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO.

Državno odlikovanje. 14. novembra letos je bila v klubu delegatov slovesnost, na kateri se je zbralo sedeminsedemdeset najzaslužnejših članov kolektiva, ki jih je predsednik republike odlikoval ob tridesetletnici Litostroja. Odlikovanja [?(17), Medalja dela (37), Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (13), Red dela z zlatim vencem (7), Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1), Red republike s srebrnim vencem (1), Red dela z rdečo zastavo (1)] je podelil predsednik skupščine občine Šiška Stane Plemenitaš. Ob tej priliki je predsednik DS Litostroj dejal: "Zbrali smo se, da prisostvujemo svečani podelitvi odlikovanj, s katerimi je predsednik republike tovariš Josip Broz TITO ob naši 30-letnici odlikoval najprizadevnejše člane našega kolektiva za uspehe pri delu in graditvi samoupravne socialistične družbe.” ... Odlikovanci so bili: ... Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (13): Vincenc Aljaž - PUM, Zofija Dežutelj - ZSE, Janko Fonda - PUM, Avgust Kočar - PUM, Ivan Nemanič - Obdelava, Anton Režek - ICL, Ivan Sabol - PZO, Janez Kunaver - ICL, Dušan Tomšič - IVET, Davorin Vičič - ICL, Stane Vogelnik - KSS, Peter Vogrič - PPO, Peter Žohar - PUM. [Odlikovanja predsednika republike: Glasilo TZ Litostroj, december 1977.] 

Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik republike. Pisarna odlikovanj Beograd. Potrdilo. Pisarna odlikovanj s tem potrjuje, da je Fonda Janka Janko nosilec REDA ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO, ki ga je podelil predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije z ukazom štev. 101, z dne 3.VIII.1977 leta. Žig: Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik Republike, Pisarna redov. Podpisnik: Šef pisarne odlikovanj Milorad Erceg.

Potrdilo o odlikovanju, 14. november 1977. [OA]

Šolski center. Delovodska šola strojne in metalurške stroke na Ravnah na Koroškem. Spričevalo o zaključnem izpitu za metalurškega delovodjo. Janko Fonda, rojen 16. februarja 1937 v kraju Lokev, občina Koper, SR Slovenija je v šolskem letu 1976/77 končal 2. (zaključni) razred. Učenec je oproščen opravljanja zaključnega izpita, ker je končal zaključni razred z odličnim uspehom. Šteje se, da je končal zaključni izpit z uspehom odličnim (5). Zap. št. zaključ. izpita 10/77. V Ljubljani, dne 9. septembra 1977. Jankec(?) Ladi, predsednik izpitnega odbora; Hrabroslav Premelč, podpredsednik izpitnega odbora.

Spričevalo o zaključnem izpitu za metalurškega delovodjo, 9. september 1977. [OA]

MLADI MIZARJI. Vodstvo modelne mizarne z učenci litostrojske šole na praksi. Časilska fotografija pred enim izmed modelov.

Generacija mladih modelnih mizarjev, okoli 1978. [Foto: OA]
Vodstvo MM, z leve: Janko Fonda (učit. prakt. pouka), Viktor Pogačnik (vodja mod. mizarne) in Franc Gregorc (učit. teor. pouka).
Vodstvo modelne mizarne: Janez Kalan, Viktor Pogačnik, Janko Fonda pred modelom reduktorja za ladjo, okoli 1978. [Foto: OA]

Janko Fonda
Düsseldorf, okoli 1978. [Foto: OA]
V modelno mizarno so prihajali številni umetniki, predvsem kiparji in reliefni plastiki, ki so naročali modele za poznejše vlivanje v kovino. Praviloma je šlo za izdelke, ki so služili različnim protokolarnim namenom, kot nagrade in priznanja, ki jih je Litostroj priložnostno podeljeval kot darila, deloma pa tudi za izdelke lastnega umetniškega ustvarjanja. Od konca sedemdesetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja je Janko Fonda, kot delovodja in nato vodja modelne mizarne, največ sodeloval s kiparjem Bojanom Štinetom (1933) in takrat likovno praktikantko v modelni mizarni Dubravko (Dubo) Sambolec (1947). Po nasvete oziroma usluge so k njemu hodil tudi številni drugi, med njimi kipar Stojan Batič (1925-2015), arhitekt Edvard Ravnikar (1907-1993), ki se je takrat ukvarjal z urbanizacijo Ljubljane, in nazadnje, Marko Pogačnik (1944), ki je pri njem naročil model za slovenski grb. [1980-02-GTZL: Dubravka (Duba) Sambolec].

Vodstvo modelne mizarne: Viktor Pogačnik, vodja; Janko Fonda, asistent; Janez Kalan, kontrolor. [1980-09-GTZL: Modelna mizarna].

DIPLOMA VISOKE ŠOLE ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ.

Univerza v Mariboru. Visoka šola za organizacijo dela Kranj. POTRDILO. Potrjujemo, da je tov. Fonda Ivan, roj. 16.2.1937, Lokev, Sežana, dne 20.4.1980 DIPLOMIRAL na prvi stopnji organizacijsko-proizvodne smeri Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Z opravljenimi predpisanimi izpiti in diplomskim delom si je pridobil višjo strokovno izobrazbo. Prodekan: prof. France Šifrer; mentor: Branko Peternelj, dipl. ing.; soocenjevalec: dr. Zdravko Kaltnekar. 

Diplomsko delo, februar 1980. [OA]

Javna zahvala. Delavci delovne organizacije Titovih zavodov Litostroj vam tov. Janko Fonda izrekajo ob 33-letnici delovne organizacije JAVNO ZAHVALO za dosedanje tridesetletno delo in sodelovanje pri graditvi in samoupravljanju v delovni organizaciji. Prepričani smo, da boste tudi v bodoče posvetili vse svoje znanje nadaljnjemu razvoju naše delovne organizacije in s tem še uspešnejši graditvi socializma. Ljubljana, 1. septembra 1980.

Javna zahvala za 30-letno delo v Litostroju, 1. september 1980. [OA]

MARTA TERTNIK, tajnica v modelni mizarni. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njeni upokojitvi leta 1983.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Marte Tertnik, 1983. [Foto: OA]
z leve: litostrojska vrtnarica; Sonja Dremelj, sindikalistka in ena glavnih organizatork litostrojske stavke (1987); Franc Seliškar, dipl. inž. vodja raziskovalnega oddelka; Viktor Pogačnik, vodja modelne mizarne; Zvonka Hren; Marta Tertnik, tajnica; Janko Fonda; Franc Kranjc; Sonja, nova tajnica v modelni mizarni; tajnica livarne, Franc Konjar; Anton Šavor, 1983. (Foto: OA) 
VODSTVO MODELNE MIZARNE IN METALURŠKIH OBRATOV.

Vodstvo modelne mizarne: spredaj z leve: Stane Perhaj, Janko Fonda ( za njim Viktor Pogačnik) in Franc Gregorc, okoli 1985. [Foto: OA]

VIKTOR POGAČNIK, vodja modelne mizarne. Z njegovo upokojitvijo je Janko Fonda tudi uradno postal vodja modelne mizarne. Kljub temu, da je pogoje za to delovno mesto izpolnjeval že od diplome leta 1980, se je vodstvo podjetja odločilo, da Pogačnik ostane na svojem delovnem mestu do upokojitve.

Staro in novo vodstvo modelne mizarne ob upokojitvi Viktorja Pogačnika, 1986. [Foto: OA]
Z leve: Sonja, tajnica; Viktor Pogačnik; Janko Fonda, novi vodja modelne mizarne

DELAVCI MODELNE MIZARNE. Skupinska fotografija, okoli 1987.

Skupinska fotografija delavcev modelne mizarne, okoli 1987. [Foto: OA]
z leve čepijo: Miro Jager, ?, Janko Fonda

JANKO FONDA, vodja modelne mizarne. Ob upokojitvi je iz rok dipl. inž. Zvonimirja Volfanda (1934), direktorja TOZD PUM (Proizvodnja ulitkov in modelov), ob upokojitvi prejel simbolično darilo. Podarjeni možnar je bil izdelan v TOZD PUM Litostroj in je torej primerek enega izmed priložnostnih daril, ki so ga izdelovali v Litostroju.

Direktor TOZD PUM Zvonimir Volfand in Janko Fonda, Slovo od Litostroja, 1. marec 1992. [Foto: OA]


UTRINKI IZ MODELNE MIZARNE.


Delavce modelne mizarne je poleg skupnega dela povezovalo tudi priložnostno druženje. Najpogosteje je šlo za pogostitve ob upokojitvi katerega izmed sodelavcev. Včasih tudi za proslavljanje katerega izmed posebnih dogodkov.

Vesti iz modelne mizarne, avgust 1960. [1960-08-GTZL]

S peresom in kamero po modelni mizarni. Zaposlene v modelni mizarni so ob koncu leta 1960 povprašali, kaj bi bilo treba grajati in kaj pohvaliti v zvezi z njihovim delovnim okoljem. V pogovoru so sodelovali in opozorili na naslednje potrebe: AVGUST KLEMENC, vodja modelne mizarne. Pomanjkanje proizvodnega prostora za velike, drage modele, ki večkrat "vedrijo" na prostem. Potreba po nakupu univerzalnega rezkalnega stroja, rekonstrukcija sušilnice. JOŽE ROMIH. Slaba ventilacija v modelni mizarni, Potreba po žerjavu za dvigovanje težkih lesenih modelov. Potreba po dnevnem toplem obroku skozi vse leto. MIRO JAGER. Potreba po novem rezkalnem stroju. ANDREJ GROM. Potreba po univerzalnem rezkalnem stroju, tračni žagi in lesnem brusilnem stroju. Želja po tesnejši povezanosti modelne mizarne s tehnološkim in konstrukcijskim oddelkom, JOŽE BIZOVIČAR. Prekratki roki za izdelavo modelov. Potreba po rezkalnem stroju. [1960-11-GTZL: Reportaža po proizvodnih obratih, november 1960].

KAREL ROBIČ (1899-1974), modelni mizar. Pogostitev ob upokojitvi sodelavca Karla Robiča. V Litostroju se je zaposlil v prvi skupini litostrojskih delavcev, 21. julija 1946 in je veljal za prvega evidentiranega Litostrojčana. Pred tem je bil zaposlen pri litostrojskih predhodnikih, podjetju Tönies in Strojnih tovarnah in livarnah Codelli. [1962-08-GTZL: Litostrojčan številka 1]. [1969-08-GTZL: Kje je nekdanja povezanost (intervju)] [1974-08-GTZL: Litostrojskemu veteranu v slovo (nekrolog)]

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Karla Robiča, junij 1969. [Foto: GTZL]
Karel Robič (drugi z leve); desno Janko Fonda (drugi) in inž. Avgust Klemenc (prvi)

MARIJA ARH, peskar v modelni mizarni. Pogostitev ob upokojitvi. Marija Arh se je po 23-tih letih dela v Litostroju upokojila 30. septembra 1970. [1970-09-30 GTZL: Foto]

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Marije Arh, 30, september 1970. [Foto: GTZL]
Marija Arh (v sredini), ing. Avgust Klemenc (v kravati), Viktor Pogačnik (v ozadju), pred njim Marta Tertnik.

ALOJZ POTISEK, obratni knjigovodja v PE PI. Pogostitev v modelni mizarni ob upokojitvi. V Litostroju se je zaposlil 8. avgusta 1949 in se z 8. februarjem 1971 upokojil. [1971-02-08 GTZL: Foto].

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Alojza Potiska,  8. februar 1971. [Foto: OA]
Alojz Potisek (za vazo z nageljni v sredini), levo Andrej Grom, med njima spredaj Janko Fonda, nasproti njega tajnica Marta Tertnik, prvi z desne Viktor Pogačnik.

VIKTOR KOS, modelni mizar. V Litostroj je prišel 10. maja 1949 in bil zaposlen v obratu sive litine. Viktor Kos ni bil samo vzoren delavec, ampak se je odlikoval tudi v športu, saj je bil v preteklih letih večkrat republiški prvak v balinanju. Upokojil se je v oktobru leta 1971. [1971-10-GTZL:Foto].

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Viktorja Kosa, oktober 1971. [Foto: GTZL]

JOŽE CUDERMAN, učitelj praktičnega pouka. V Litostroju se je zaposlil leta 1947. Bil je očetov prvi (1953) učitelj praktičnega pouka v modelni mizarni. Upokojil se je leta 1970. Leto po upokojitvi (poleti 1971) je pri sebi doma, pod nekdanjo smučarsko skakalnico v Šentvidu pri Ljubljani, za svoje bivše sodelavce organiziral piknik v naravi. Še istega leta jeseni je umrl v prometni nesreči [GTZL, december 1971: Nekrolog]. Očetu je ostal v lepem spominu, kot dober učitelj in kot preprost in pošten človek.

Piknik pri Cudermanu v Šentvidu, poleti 1971. [Foto: OA]
Druga slika: skrajno desno moja oče (Janko Fonda) in mama (Mira); četrta slika, z leve: Avgust Klemenc, Janko Fonda, drugi z desne Jože Cuderman.

JOŽE BIZOVIČAR, glavni kontrolor obratne kontrole v modelni mizarni. V Litostroj je prišel 6. avgusta 1948 in se upokojil s 1. julijem 1972. [1972-08-GTZL: Foto]

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Jožeta Bizovičarja, 1. julij 1972. [Foto: GTZL]
z leve: Mihael Žilavec, Viktor Pogačnik, Janko Fonda, Anton Burič, Miro Jager, Franc Konjar, Anton Mravlja, ?, okoli 1985. [Foto: OA]

AVGUST KOČAR, modelni mizar. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njegovi upokojitvi, junija 1985.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Avgusta Kočarja, junij 1985. [Foto: OA]
Avgust Kočar sedi na sredini, skrajno desno sedi Janko Fonda.

VIKTOR POGAČNIK, vodja modelne mizarne. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njegovi upokojitvi, 1986.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Viktorja Pogačnika, 1986. [Foto: OA]
LITOSTROJČANI.

z leve: Ivo Bašnec, Franc Kostevc, ? (prevzel sind. dejavnost za JF), ?, Janko Fonda, Stanislav Bradeško, okoli 1987. [Foto: OA]
_____ _____. Pogostitev sodelavcev v modelni mizarni ob upokojitvi enega izmed sodelavcev.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi, okoli 1989. [Foto: OA]
z leve: Miro Jager (3), Janko Fonda (4), tajnica Sonja (5), Stane Perhaj (6), Anton Šavor (8).

STANKO MIKIČ, modelni mizar. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njegovi upokojitvi, 2. februarja 1990.

Pogostitev delavcev modelne mizarne, 2. februar 1990. [Foto: OA]
z leve: ?, očetova tajnica Sonja, Janko Fonda, Stanko Mikič.

JANKO FONDA, vodja modelne mizarne. Zaključno druženje s sodelavci ob upokojitvi. Upokojil se je s 1. marcem 1992.

Zaključno druženje s sodelavci TOZD PUM, 1. marec 1992. [foto: OA]
Z leve, stojijo: Avgust Klemenc (4.), Zvonimir Volfand (6.), dir. TOZD PUM;  Franc Bibič (7.), vodja vzdrževanja in investicij TOZD PUM; Franc Kostevc (8.); sedijo: Vilijem Mak (2.); Janko Fonda (3.); Stanislav Bradeško (5.), direktor.

3. DELO V SINDIKALNI ORGANIZACIJI (1964-1986)


Začetki sindikalne dejavnosti v TZ Litostroj sežejo v leto 1950, ko je delavski svet s 26. januarjem 1950 izvolil svojega prvega predsednika. To je postal Franc Černivec, za predsednika UO podjetja pa je bil istega dne izvoljen Stane Jeločnik. Dne 2. septembra 1950 so na slavnostni seji DS delavci Litostroja simbolno prejeli ključ tovarne in jo s tem tudi uradno prevzeli v upravljanje. Tega dne so izvolili tudi novega predsednika DS Litostroj, kar je postal Ivan Pavšelj. Zaradi vse večje potrebe po sprotnem obveščanju o problematiki podjetja in strokovnem vzgajanju, so delavci Litostroja že to leto začeli izdajati tudi mesečno glasilo "Turbina", ki pa je izhajalo le pol leta. 

Leta 1951 so delavci Litostroja prvič v zgodovini in prvič odkar so bili uvedeni organi delavskega samoupravljanja, potrjevali račun svojega kolektiva. V želji, da bi se organi delavskega samoupravljanja še bolj približali neposrednim proizvajalcem, so leta 1954 ustanovili obratne delavske svete. Ob tem so pripravili poseben poslovnik in osnovali pomožne organe delavskega sveta za livarno sive litine, livarno jeklene litine z laboratorijem, moderno mizarno, obdelovalnico s kovačijo, montažo s pločevinarno, za tehnični sektor in komercialo ter vzdrževanje. To leto je bila izvršena tudi primopredaja poslov dotedanjega direktorja Franceta Pečarja novemu direktorju Božidarju Guštinu. [Tri desetletja dolga pot. Podlistek v več nadaljevanjih. Začetki samoupravljanja (3): Glasilo TZ Litostroj, 1977.]

Do leta 1970 so si predsedniki DS Litostroj sledili takole: Franc Černivec (do 2.9.1950), Ivan Pavšelj (do 18.3.1952), Albin Vipotnik (do 25.2.1954), Jože Jager (do 27.3.1956), Martin Finc (do 4.4.1958), Stane Peterca (do 17.5.1960), Milan Vidmar (do 18.05.1964), Marjan Kompolšek (do 4.5.1967), Franc Jevnikar (do 9.5.1968), Viktor Nolimal (do 23.4.1969) in Anton Papež. Predsedniki UO pa so v tem obdobju bili: Stane Jeločnik (do 18.3.1952), Jakob Pogačnik (do 27.3.1953), Stane Koprivnik (do 27.3.1956), Mirko Debeljak (do 4.4.1958), Franc Poteko (do 17.5.1960), Rudi Jesenšek (do 17.10.1960), Franc Kranjc (do 16.5.1961), Vinko Kožuh (do 16.5.1962), Mirko Debeljak (do9.5.1963), Rudi Jesenšek (do 16.6.1964), Marko Celarc (do 2.6.1965), Viktor Nolimal (do 16.5.1967), Franc Gregorič (do 28.4.1969) in Anton Kovič.

Janko Fonda se je po razpoložljivih virih v sindikalno dejavnost Litostroja dejavno vključil leta 1964. Takrat je bil izvoljen v centralni delavski svet podjetja.

Volitve v Delavske svete TZ Litostroj, 1964. [GTZL]
Volitve v centralni DS in delavske svete proizvodnih enot (DS PE) [TZ Litostroj so v tem času sestavljale naslednje Poslovne enote (PE), sektorji in službe: [1] -MO (Metalurški obrati); [2] -PK (pločevinarna in kovačija); [3] -HS (hidravlični stroji); [4] -SN (stroji in naprave); [5] -DT (delovni motorji in talni transport); [6] -OO (oskrbovalni obrati); [služba] tehnična služba, TKB in CTB; [sektor] Splošni sektor KS (kadrovski sektor) DUR EAO in [sektor] PPB (prodajno projektivni biro) GRS (gospodarsko računski sektor) MB (materialni biro).]. Dne 4.VI.[1964] so bile v našem podjetju volitve v delavske svete. Velika udeležba, razprave med člani kolektiva o sposobnosti kandidatov in domala zaključene volitve že v dopoldanskih urah pričajo o živem interesu našega delovnega kolektiva za delo samoupravnih organov. Če smo izvolili dejansko najbolj prizadevne člane naše skupnosti, pa bomo lahko pritrdilno odgovorili šele takrat, ko bodo novoizvoljeni člani v centralni delavski svet podjetja in v delavske svete proizvodnih enot, sektorjev in služb s svojim delom dokazali, da so se že pri izvolitvi zavedali vseh odgovornosti in obilice dela, ki so jih prevzeli s tem, ko so jim člani delovne skupnosti izrekli svoje zaupanje. ...

Glede na sklep delavskega sveta je bilo potrebno izvoliti v osrednji delavski svet 67 članov, od tega 34 članov za mandatno dobo 1 leta in 33 članov za mandatno dobo dveh let. Število članov, ki jih je volila posamezna delovna enota v DS podjetja pa je bilo določeno v ustreznem sorazmerju s člani delovne skupnosti in številom članov, ki jih je bilo treba izvoliti v DS, PE sektorjev in služb. ... Za člane delavskega sveta podjetja za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni (33): ... Janko Fonda ....[Volili smo najsposobnejše: Glasilo TZ Litostroj, junij 1964.]. Predsednik DS: Marjan Kompolšek. Predsednik UO DS: Marko Celarc.


Volitve v Zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška, 1967. Delovne organizacije so na zborih volilcev predlagale za zbor delovnih skupnosti naslednje kandidate: .. Volilna enota (VE) 19 Litostroj-del, 2 kandidata: Avgust Pongrac, Djakovičeva 14; Janko Fonda, Djakovičeva 29. ... Izvoljen je bil Avgust Pongrac (305 glasov), Janko Fonda (215 glasov). [1967-Javna Tribuna, št. IV. in V.]

Javna Tribuna št. V.,1967.

Volitve v samoupravne organe, april 1969. Letošnje volitve novih članov v organe delavskega samoupravljanja so bile izredno važne. Ustavni amandma XV, ki ga je sprejela Zvezna skupščina dne 16. decembra 1968 [...] določa, da delovni ljudje uresničujejo samoupravljanje v delovni organizaciji kot celoti in organizacijah združenega dela, da poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in izvršilnim organom, ki jih voli delavski svet organizacije. ... Naši izvoljeni predstavniki v delavskih svetih podjetja bodo zato morali usmerjati svoje delo za skupni interes vse delovne skupnosti s pravilnim reševanjem in odločanjem v važnih vprašanjih. ...V centralni delavski svet podjetja je bilo izvoljenih 34 novih članov, v delavske svete proizvodnih enot, sektorjev oz. služb [[službe] direkcija, KS, EAS, sekretariat in DR; [sektor] FRS, komerciala, sektor (MB); [sektor] TS, PTO, TPD in SK; [PE] MO (jeklolivarna, livarna sive litine in modelna mizarna).] pa 60 novih članov, in sicer v centralni delavski svet: ... Janko Fonda .... Predsednik DS: Anton Papež. Predsednik UO DS: Anton Kovič.

Volitve v samoupravne organe DS TZ Litostroj, 1969. [1969-04-GTZL]

Volitve odbornikov za zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška, 1969. Volilci, ki so zaposleni na območju šišenske občine, bodo v sredo 9. aprila letos po občinskih volilnih enotah volili odbornike za zbor delovnih skupnosti, in sicer: 11 odbornikov v zbor delovnih skupnosti mestne skupščine in 44 odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. ... V 44-tih volilnih enotah za zbor v delovnih skupnostih občinske skupščine bomo izvolili po enega občinskega odbornika iz vsake volilne enote. ... RAZGLAS. Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinskih skupščin Ljubljana-Šiška, objavlja na podlagi I. odstavka 74. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin, da so potrjene naslednje kandidature: ... 19. volilna enota (Litostroj): Kandidati: Franc Černivec (Martina Krpana 71), glavni delovodja; Janko Fonda (Litostrojska 29), modelni mizar - skupinovodja; Andrej Fende (Djakovičeva 29), strojni ključavničar; Avgust Pongrac (Djakovičeva 41), delovodja; Rado Vunjak (Goriška 55), rezilec; Milan Šibelja (Lakotence 15), strojni ključavničar. ... [Volitve kandidatne liste: Javna tribuna, št. IV in V, 1969.]

Volitve odbornikov občinskih skupščin Ljubljana-Šiška, 1969. [Javna tribuna]

Delegatski mandat. V letu 1974 je bil Janko Fonda izvoljen v OO ZSS Občine Ljubljana-Šiška. To je bil njegov prvi 4-letni mandat delegata TZ Litostroj v občinski skupščini občine Ljubljana-Šiška. Ker ni bil član ZK so zanj, kot je povedal, glasovali večinoma nekomunisti. Tega leta je imel Litostroj 3400 zaposlenih.

SREBRNI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE.

Sindikalno priznanje. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana-Šiška je sprejelo ODLOK, da podeli srebrni znak sindikatov Slovenije tovarišu Janku Fondi za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. 24. april 1976; Številka 12/75. predsednik občinskega sveta ZSS Lojze Mežnarič. ...

Srebrni znak. Na tretji seji konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj 15. maja 1975 so med drugim izrekli čestitke za prejem srebrnega znaka naslednjim članom kolektiva (11): Karlu Arku, inž. Savu Rakčeviču, Magdi Kreft, Slavku Bergincu, Janezu Oprešniku, Avgustu Kočarju, Janku Fondi, Ludviku Šarfu, Rudiju Jesenšku, Francu Miklavčiču in Antonu Saporu. [Srebrni znak: Glasilo TZ Litostroj, junij 1975.]
Odlok o podelitvi sindikalnega priznanja, 1975. [OA].

PREDSEDNIK KADROVSKE KOMISIJE pri SO Litostroj.

Izvoljen predsednik sindikata. Konferenca osnovnih organizacij sindikata se je koncem meseca sestala na svoji 7. redni seji, ki jo je vodil podpredsednik tovariš Avgust Kočar. Člani konference in predsedniki OO so uvodoma pregledali uresničevanje sprejetih sklepov, kar predstavlja zelo pohvalno metodo delovanja. Ugotovili so, da so bili sklepi, ki so kratkoročne narave vsi izvršeni, tisti dolgoročni pa so v postopku izvrševanja. Dosedanji predsednik konference, tovariš Miro Peček je začel redno študirati na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Konferenca sindikata je zato razpisala nadomestne volitve za novega predsednika, kakor tudi delegata konference iz osnovne organizacije sindikata TOZD IVET. Kadrovska komisija pri sindikalni organizaciji je zelo široko zastavila postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika. Predlogov je bilo veliko, vendar je komisija po široki razpravi predlagala za novega predsednika konference sindikata tovariša Ivana Sabola iz TOZD PI. V utemeljitvi predloga je predsednik kadrovske komisije tovariš Janko Fonda poudaril: "Tovariš Sabol je dolgoletni član našega kolektiva, aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in je član zveze komunistov. Ima vse moralnopolitične in druge kvalitete, ki so potrebne, da ga lahko predlagamo in izvolimo za predsednika sindikata.". Člani konference sindikata so predlog podprli in soglasno izvolili Ivana Sabola za to odgovorno družbenopolitično funkcijo. [Izvoljen predsednik sindikata: Glasilo TZ Litostroj, december 1975.].

DELEGATSKI MANDAT V SKUPŠČINI OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA (1974-1978).

Delegatski mandat. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana-Šiška. ZAHVALA. Fonda Janko, dovoli, da se ti ob izteku mandata iskreno zahvalimo za plodno sodelovanje in tvoj prispevek k uspešnemu delovanju občinske organizacije ZSS Ljubljana-Šička v mandatnem obdobju 1974-1978. Ljubljana, september 1978. Predsednik občinskega sveta ZSS Ljubljana-Šiška Vukašin Lutovac.

Zahvala Občinskega sveta ZSS  Ljubljana-Šiška, 1978. [OA]

ZLATA ZNAČKA SINDIKATA.






Sindikalno priznanje. Konferenca osnovnih organizacij sindikata Titovi zavodi Litostroj podeljuje priznanje ZLATO ZNAČKO sindikata Litostroj Janku Fondi za večletno uspešno delo na področju samoupravljanja. Ljubljana, septembra 1978. Predsednik Miroslav Podbevšek.

Priznanje za delo na področju samoupravljanja, september 1978. [OA]

DELEGATSKI MANDAT V SKUPŠČINI OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA (1978-1982).

Delegatski mandat. V letu 1978 je bil Janko Fonda ponovno izvoljen v OO ZSS Občine Ljubljana-Šiška. To je bil njegov drugi 4-letni mandat delegata TZ Litostroj v občinski skupščini občine Ljubljana-Šiška.  ... Delegatski mandat. Tovariš delegat Fonda Janko, ob izteku tvojega mandata v delegatski skupščini občine Ljubljana-Šiška se ti iskreno zahvaljujemo za tvoje sodelovanje in prispevek s katerim si pomagal oblikovati in uresničevati naloge delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja in razvoja naše in širših družbenopolitičnih skupnosti v mandatnem obdobju 1978-1982. Ljubljana, marca 1982. Podpisnika: Nada Svete, predsednik OK SZDL Ljubljana-Šiška; Franc Dejak, predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška.

Zahvala ob izteku mandata v delegatski skupščine Občine Ljubljana-Šiška, marec 1982. [OA]

PRIZNANJE SAMOUPRAVLJALCEV MESTNEGA SVETA ZS LJUBLJANE.

Vgravirano posvetilo na hrbtni strani.  [OA]
Razpis nagrad in priznanj za dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja v letu 1985. Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane podeljuje v letu 1985 za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi uresničevanja samoupravljanja v praksi 10 nagrad in 20 priznanj. Nagrade in priznanja podeljuje mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane vsako leto ob 27. juniju - dnevu samoupravljalcev Jugoslavije posameznikom, delovnim skupinam in organizacijam, ki so s svojim delom in zgledom v daljšem obdobju pomembno prispevali k učinkovitosti samoupravljanja v lastni sredini in širše. Predlog za podelitev nagrade ali priznanja mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan in podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo uspešnosti dela kandidata. Kandidate za nagrad in priznanja lahko predlagajo osnovne organizacije Zveze sindikatov, občinski organi Zveze sindikatov in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane, samoupravni organi v organizacijah združenega dela, druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in strokovna društva. Predlog za nagrade in priznanja pošljite do 25. aprila 1985. [Razpis nagrad in priznanj za dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja v letu 1985: Dogovori, glasilo OK SZDL Ljubljana-Center, april 1985.] ... Janku Fondi priznanje samoupravljalcev Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane za leto 1984.

Priznanje. ZPS SOZD Združeni proizvajalci Strojne opreme Ljubljana O.S.O. Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva ulica 36. Ob 35-letnici samoupravljanja Delavski svet Delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj. PRIZNANJE. Janko Fonda, rojen 16.2.1937 TOZD PUM. Za družbeno politično delo v daljšem obdobju pri čemer je z osebnim vzgledom pridobival mlajše delavce za uveljavljanje interesov delavcev in poglabljanje socialističnih človeških odnosov. Ljubljana, 6.9.1985. Zap. Št. 14. Podpisnika: Mirko Jančigaj, dipl. inž., generalni direktor DO; Ivan Babič, predsednik DS DO.

Janko Fonda (levo) iz rok predsednika DS DO Litostroj Janka Babiča prejema priznanje mesta Ljubljane, 6. september 1985. [Foto: OA]
Priznanje za družbeno politično delo, 6. september 1985. [OA]

Zahvala. Delavski svet Delovne organizacije ZPS Titovi zavodi Litostroj. Tovariš Janko Fonda v zahvalo za tvoje uspešno delo v samoupravnih organih delovne organizacije ZPS Titovi zavodi Litostroj. V Ljubljani, marec 1986. Podpisnik: Janko Babič, predsednik delavskega sveta delovne organizacije.

Zahvala za delo v samoupravnih organih DO ZPS TZ Litostroj, 1986. [OA]

NEKAJ UTRINKOV S SINDIKALNIH IZLETOV


Podjetje Litostroj je za svoje delavce vsaj enkrat letno organiziralo sindikalni izlet. Ti so bili za delavce finančno ugodni, saj so temeljili na izmenjavi. Litostroj je sodeloval s številnimi sindikalnimi organizacijami v tujini, s katerimi je bil tudi sicer poslovno povezan. Posebno dobre odnose je gojil s podjetji na Madžarskem, na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi, v času sodelovanja s podjetjem Renault, pa tudi v Franciji. In seveda, s podjetji v drugih delih Jugoslavije.

PRAGA, ČEŠKOSLOVAŠKA.

Spomenik sv. Vaclavu (Svatý Václav). Češki narodni junak. [Wikipedia]

Forma viva, Praga, julij 1968. [Foto: OA]
Janko Fonda (skrajno levo in skrajno desno)

PARIZ, FRANCIJA (Louvre, Eiffelov stolp, Versajska palača).

Leta 1970 se je z delegacijo Delavskega sveta Litostroj, na povabilo francoskega podjetja Renault, s katerim je Litostroj takrat poslovno sodeloval, udeležil obiska v Parizu. V Francijo in Pariz se je nekaj let kasneje odpravil še enkrat, takrat v organizaciji sindikata Litostroj. Prvič je potoval z letalom, drugič pa so se tja odpravili z avtobusom. Kolikor je dopuščal čas, si je ogledal muzej Louvre in se povzpel na Eiffelov stolp. Ogledali so si tudi Versajsko palačo. Žal časa, pa tudi večjega zanimanja pri sodelavcih ni bilo, tako, da si Pariza bolj podrobno ni utegnil ogledati. Želel si je tudi svojo fotografijo z Eiffelovega stolpa, a ga edini, ki je takrat v skupini imel fotoaparat ni hotel fotografirati. Menda mu je bilo škoda trošiti film!? Je pa od povsod, kjer je bil, domov prinesel kakšen spominek. Iz pariškega bazarja je prinesel nekaj črnih, v ebenovino izrezljanih obraznih mask.

Versajska palača (Château de Versailles, Palais et parc de Versailles), simbol vrhunca francoske monarhije in rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in  je obkrožena z 815 hektari vrtov in parkov. [Wikipedia]

Versailles dvorec, Francija, 28. oktober 1970. [Foto: OA]
z leve: Janko Fonda, Franc Jevnikar, Josip (Joco) Klobučar, ?.


FAŽANA-PULA-BRIONI, HRVAŠKA, JUGOSLAVIJA.

Izlet Delavskega sveta TZ Litostroj na povabilo in v organizaciji ladjedelnice Uljanik, Pula. Prisotni Litostrojčani: Anžin, Boštjančič, Elek, Fonda, Gruden, Kompolj, Kralj, Levičar, Lisjak, Maren, Pogačnik, Pongrac, Tovo?, Vida, Žilavc, ...

Na prvi fotografiji Janko Fonda (v sredini), Fažana, okoli 1970. [Foto: OA]

Na prvi fotografiji z leve: Janko Fonda, Mihael Žilavec, Janez Kralj, Pula, okoli 1970.  [Foto: OA]
Janko Fonda (stoji v sredini), Brioni, okoli 1970. [Foto: OA]

LENINGRAD (Sankt Petersburg), SOVJETSKA ZVEZA.

Z obiska v Leningradu je domov, kot spominek, prinesel šestdesetih diapozitivov (zbirke: Leningrad - mesto heroj, Angleško slikarstvo in Poletni vrt).

Janko Fonda (zgoraj v sredini), Leningrad, 15. september 1972. [Foto: OA]






















BUDIMPEŠTA (Trg herojev - Milenijski spomenik) - BLATNO JEZERO, MADŽARSKA.

Trg herojev (Hősök tere), postavljen leta 1896 ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino, na kar spominja spomenik, dokončan leta 1929. Pred spomenikom stoji spomenik neznanemu junaku. Sredi trga je 36 m visok steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu in kipi madžarskih plemenskih knezov ob vznožju. V polkrožnih kolonadah so kipi pomembnih madžarskih kraljev, sedmograških knezov in borcev za svobodo. [Wikipedia]

Trg herojev (Milenijski spomenik), Budimpešta, 24. maj 1974. [Foto: OA]
Janko Fonda (levo) in Janez Gladek.
Blatno jezero (Balaton) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte oz. okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi. Ime je najverjetneje dobilo v času poselitve Slovanov (od 5. stoletja dalje), ko je bilo širše območje v 9. stoletju tudi del kneževine Spodnja Panonija. Središče kneževine je bil Blatnograd (tudi Blatenski kostel) ob Zali (ki se je takrat imenovala Blatna, najverjetneje zaradi močvirja ob njenem izlivu v jezero). [Wikipedia]. Bronasti kip boga  Neptuna.

Blatno jezero (Balaton), 24. maj 1974. [Foto: OA]
Zgoraj - levo: _____. Mira Fonda (mama), Vlasta Gladek; desno: Janez Gladek, Janko Fonda, Jože _____. Spodaj - levo: Mira Fonda (mama), Vlasta Gladek, ?; desno: Mira fonda (mama).

BEOGRAD, SRBIJA, JUGOSLAVIJA.

Beograd, september 1975. [Foto: OA]
Janko Fonda, zgoraj, na obeh slikah levo in na desni sliki spodaj.
Avala. Meštrovićev spomenik neznanemu junaku iz prve svetovne vojne na Avali je narejen v obliki mavzoleja z osmimi kariatidami, ki uprizarjajo ženske v nošah vseh nekdanjih jugoslovanskih narodov. Spomenik je bil zgrajen med letoma 1934 do 1938 in je iz granita. [Wikipedia]

Avala, spomenik (mavzolej) neznanemu junaku, september 1975. [Foto: OA]
Kalamegdan. Meštrovićev spomenik Pobednik (Zmagovalec) je bil postavljen leta 1928 v spomin na preboj solunske fronte v 1. svetovni vojni.

Spomenik Zmagovalec na Kalamegdanu., september 1975. [Foto: OA]
Janko Fonda, levo.

MÜNCHEN (Oktoberfest) in DACHAU (taborišče), ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA.

S poti v München (Oktoberfest), okoli 1978. [Foto: OA]
Leva fotografija: Janko Fonda (v ospredju). Desna fotografija, z leve: Viktor Pogačnik (1.),  ? - doma iz Vodic (2.), Janko Fonda (3.), Franc Kotnik (4.),  Bojan Štine (5.).
S poti v München (Dachau), okoli 1978. [Foto: OA]
Z leve: Janko Fonda (1.), Bojan Štine (2.), ... 

POREČ (Hotel Delfin, Zelena Laguna), HRVAŠKA, JUGOSLAVIJA.

Sindikalni izlet. Strokovni seminar v organizaciji sindikata Litostroj in skupno srečanje družbenopolitičnih organizaciji TZ Litostroj: mladine,  sindikata, .... ob zaključku koledarskega leta.

Poreč, srečanje sindikalnih organizacij TZ Litostroj, okoli 1982. [Foto: OA]
Janko Fonda, čepi 2. z leve.

BREŽICE, SLOVENIJA.

Darilo sindikata TZ Litostroj svojim petdesetletnikom, tistim rojenim leta 1937.

Janko Fonda, čepi 2. z leve. Brežice, 1987. [Foto: OA]

4. ŠPORTNA DEJAVNOST


Litostroj je zelo podpiral športna udejstvovanja svojih zaposlenih in je imel svoje predstavnike v številnih športnih panogah tako znotraj, kot tudi izven podjetja. Že od samega začetka obstoja Litostroja je bila živa ideja o delavskih športnih igrah, pri katerih bi zaposleni v različnih športnih disciplinah tekmovali z drugimi delavskimi društvi po Sloveniji. Delavske (sindikalne) športne igre, ki so potekale v organizaciji TZ Litostroj, so se praviloma odvijale v septembru, ob obletnici ustanovitve Litostroja.

LJUBLJANSKI ROKOBORCI.


V želji po širitvi športne dejavnosti tudi navzven se je podjetje leta 1952 za nekaj časa združilo s Športnim društvom (ŠD) Ilirija. Litostrojčani so kot aktivni športniki v različnih ljubljanskih klubih sodelovali na republiških športnih tekmovanjih in se v duhu časa udeleževali tudi priložnostnih slavnostnih mimohodov, s katerimi so javnosti še dodatno predstavili svoje aktivnosti. Leta 1955 se je Janko Fonda v okviru tradicionalne vsakoletne prvomajske parade kot rokoborec in član takratnega Težkoatletskega kluba Ljubljana (TAK Ljubljana) - od leta 1969 TAK Olimpija - udeležil tradicionalnega sprevoda skozi središče Ljubljane.

Prvomajska parada v Ljubljani, 1. maj 1955. Janko Fonda (označen s puščico). [Foto: OA]
Prvomajska parada v Ljubljani, 1. maj 1955. Janko Fonda (prvi z desne). [Foto: OA]
Prvomajska parada v Ljubljani, 1. maj 1955. Janko Fonda (prvi z desne). [Foto: OA]

NOGOMETNA EKIPA MODELNE MIZARNE.


V okviru sindikalnih športov znotraj podjetja je bil Janko Fonda sredi 60-let član nogometne ekipe modelne mizarne.

Nogometna ekipa modelne mizarne, okoli 1965. [Foto: OA]
Janko Fonda stoji kot tretji z desne, levo poleg njega stoji njegova poročna priča Ignac Konič (1937-2013).

LITOSTROJSKI BALINARJI.


Ena izmed športnih panog v kateri so tekmovali Litostrojčani je bilo tudi balinanje. Balinarski športni klub (BŠK) Litostroj - balinarji so bili registrirani kot klub - je bil ustanovljen leta 1951. V svojem prvem desetletju obstoja so imeli še zelo slabe pogoje za tekmovanje in so svoje nasprotnike na tekmovanjih običajno gostili na igrišču BK Šiška. Za svoje treninge pa so izbirali različne lokacije v bližini Litostroja. Nekaj časa so igrali ob Korotanskih barakah, nato v nekdanjem protitankovskem jarku, ki je bil pozneje zasut, in še kje.

Leta 1962 so Litostrojčani prvič odločneje načrtovali posodobitev svojega igrišča za balinanje.

Litostrojski balinarji, 1962. [Foto: 1962-09-GTZL]

Leta 1964 je prišlo prišlo do pomembnejšega premika: “Pred dnevi so začeli podirati delavci GP SAVA barako bivše režijske mizarne za tovarniško restavracijo. Na novem prostoru bodo gradili rekreacijske prostore in igrišča za balinarje, kegljače in šahiste. ... Center za šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov pri Okrajni zvezi za telesno kulturo je razpisal terenski tečaj za kegljače in balinarje, ki bo avgusta v Portorožu. Tečaja se bodo udeležili štirje Litostrojčani.” [kratke iz športa: Glasilo Litostroj, junij 1964.]. Na tem mestu je potem res kmalu nastalo novo litostrojsko balinišče s štirimi stezami.

V delo BŠK Litostroj se je takrat vključil tudi Janko Fonda in si tudi sam dejavno prizadeval za izboljšanje igralnih pogojev. V balinanju sicer ni tekmoval, posvetil se je organizaciji tekem.

DELAVSKE ŠPORTNE IGRE - Litostroj, 1970.

Velik uspeh balinarjev Litostroja. Leta 1970 je Janko Fonda, kot predsednik BŠK Litostroj, v delavskem glasilu Litostroj objavil članek z naslovom “Uspeh balinarjev”. V njem je posebej poudaril odmeven dosežek, verjetno prvo veliko zmago litostrojskih balinarjev.

Zmagovalna ekipa Litostroj I. s trofejami, 1970. [1970-10-GTZL: članek]
V članku je povzel nastope in rezultate svojih balinarjev v tekočem letu: Ajdovščina, 3. mesto; Jesenice, 2. mesto; Maribor, 1. mesto; Ljubljana-Rožna dolina, 4. mesto; Štanjel, 2. mesto; Italija, izpadli pred finalom; Italija (mednarodni turnir 120 ekip), 9. mesto; Ljubljanska liga; turnir pred državnim prvenstvom, 2. mesto in posebej, najprestižnejši turnir sindikalnih športnih društev v letu, sindikalne igre (12 ekip), ki so se končale 13. septembra in so balinarjem Litostroja prinesle do takrat največji ekipni uspeh: 1. mesto ekipe Litostroj I in 5. mesto ekipe Litostroj II. Posebej je poudaril tudi vlogo takrat najboljših dveh litostrojskih balinarjev: Andreja Žorža in Viktorja Kosa.

Podelitev priznanja predsednika BŠK Litostroj najboljšemu balinarju, z leve: Viktor Kos, Perušek, Janko Fonda, september 1970. [Foto OA]
Balinar iz ekipe Pulja in Janko Fonda, september 1970. [Foto OA]
Janko Fonda, september 1970. [Foto OA]
Janko Fonda (v sredini), spominska fotografija z balinarji ekipe Ronchi dei Legionari, september 1970. [Foto OA]
Pogostitev zmagovalcev (balinarjev) ob zaključku sindikalnih športnih iger, 13. september 1970. [Foto: OA]
Z leve stojijo: inž. Avgust Klemenc; Drago Cvetičič; Viktor Kos; ?; Jože Bizovičar; Ante Burić; Jože Klobučar; sedijo: ?; ?; Ciril Venika; Andrej Žorž; Jože Katanec (oče nogometnega trenerja Srečka Katanca); Janko Fonda; ?.
Utrip iz pogostitve, 13. september 1970. [Foto: OA]
z leve: inž. Avgust Klemenc, ?, Janko Fonda, Jože Vižintin.

DELAVSKE ŠPORTNE IGRE - Litostroj, 1971.

Poročilo o uspehih balinarjev Litostroja v letu 1971.

Članek J.F. [Janko Fonda] - fotografija iz l. 1970, 1971. [1971-10-GTZL]

Na Delavskih igrah pa balinarji tekmovanja niso zaključili. Zaradi dežja je bilo 12. septembra 1971 tekmovanje na balinišču Litostroja prekinjeno in končne razvrstitve ni bilo. Od ekip so takrat nastopali: Litostroj, Ronke (ITA), Predil, Bueris (ITA), Železarna Jesenice, Uljanik, Metalna, Štanjel in Šiška. Oče je kljub temu tudi to leto v glasilu Litostroj predstavil delo svoje ekipe. [1971-11:GTZL-članek]

Litostrojski balinarji, Glasilo Litostroj, 1971. [GTZL]

LITOSTROJSKI BALINARJI, 1972.

Litostrojski balinarji, avgust 1972. [GTZL]
Slavnostna podelitev nagrade litostrojskim balinarjem, okoli 1972.

Litostrojski balinarji, 1972?. [Foto: OA]
Janko Fonda v imenu balinarjev Litostroja prejema simbolično darilo, 1972?. [Foto: OA]

(OA-foto): Mednarodni turnir Uljanik-Pula, Balinanje: Litostroj III. mesto, 1973??.


DELAVSKE ŠPORTNE IGRE - Litostroj, 1974.

Ob praznovanju 27. obletnice TZ Litostroj je BŠK (Balinarski športni klub) Litostroj priredil že tradicionalni letni mednarodni turnir, na katerem so si s športno borbo med dvanajstimi ekipami Litostrojčani priigrali drugo in četrto mesto. Vrstni red je ekip bil naslednji: 1. Metalna, 2. Litostroj I, 3. Radovljica, 4. Litostroj II, 5. Jesenice, 6. Postojna Železničar 7. Bueris (ITA), 8. Uljanik, 9. Štanjel, 10. Gostol, 11. Ronke (ITA) in 12. Predil.

Janko Fonda: Poročilo o rezultatu litostrojskih balinarjev, 1974. [1974-09:GTZL]
Janko Fonda (v sredini) si v moji družbi ogleduje igro balinarjev, Balinišče Litostroj, 10. september 1974. [Foto: OA]

Pomembno prelomnico, tudi kar zadeva delavskih športnih iger, predstavlja leto 1974, ko se je 12 podjetij povezalo v sestavljeno organizacijo združenega dela. Združena podjetja strojegradnje (ZPS).


I. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Gostol, Nova Gorica, 1975.

Do leta 1974 je sindikalne športne igre v septembru vedno organiziral sindikat TZ Litostroj, v letu 1975 pa je bil gostitelj prvič nekdo drug. Športne igre, ki jih je v tem letu gostila Nova Gorica in so se zaključile 19. septembra 1975, so dobile širši pomen. Preimenovale so se v Letne športne igre Združenih podjetij strojegradnje (ZPS).

Med balinarji je zmagalo domače podjetje Gostol, Litostroj pa je zasedel 6. mesto.

Skupinska fotografija balinarjev, 20. september 1975. [GTZL]

II. (PO)LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Litostroj, Ljubljana, 1976.

Igre so se začele 18. septembra 1976. Gostitelj iger je bil znova Litostroj, ki se je na igre dobro pripravil tudi organizacijsko. V ta namen so izvolili prireditveni odbor in izbrali tehnično vodstvo po posameznih športnih disciplinah. Za tehničnega vodjo BŠK Litostroj je bil izbran Janko Fonda.

Priprave na II. (po)letne športne igre ZPS in volitve organizacijskega odbora. [GTZL]

Litostrojski balinarji so igre zaključili zelo dobro, na drugem mestu. Vrstni red je ekip bil naslednji: 1. Metalna, 2. Litostroj, 3. Kladivar, ..., itd..

Poročilo o poteku II. letnih špornih iger ZPS v organizaciji TZ Litostroj, september 1976. [GTZL]
[Foto: 1977-05-GTZL]

Litostrojski balinarji so v letu 1976 nastopali tudi v Trim ligi. Ekipi sta zasedli tretje in četrto mesto. Razvrstitev ekip: 1. Viator, 2. Pivovarna Union, 3. Litostroj I, 4. Litostroj II, 5. Agrostroj. [1976-09-GTZL: članek TRIM liga]


z leve: Janko Fonda (1.), Perušek (2.), Česnik (4.); z balinarji nekje v Italiji, 70. leta. [Foto: OA]

PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO POSPEŠEVANJE REKREACIJSKIH DEJAVNOSTI.

Za sodelovanje pri uspešni izvedbi II. letnih športnih iger ZPS, in seveda tudi za minulo delo, je Janko Fonda 23. novembra 1976 prejel sindikalno priznanje - pohvalo za dolgoletno pospeševanje rekreacijskih dejavnosti v podjetju: Na podlagi sklepa Sveta ZK in Konference osnovne organizacije Sindikata Litostroj so prejeli pismeno pohvalo za prizadevanja in dosežke pri razvijanju kulturnih, umetniških, rekreacijskih in drugih dejavnosti, ki humaniziraji delo in življenje delovnega človeka ... Janko Fonda, balinanje, ...

Priznanje za dolgoletno pospeševanje rekreacijskih dejavnosti v podjetju TZ Litostroj, 25. november 1976. [OA]

Športni pregled. 27. januarja 1977 je bila letna skupščina konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj, na katerem smo obravnavali dejavnosti, ki so v preteklem letu potekale pod okriljem sindikata. ... Balinanje. Tekmovanja v letu 1976 (15 tekem) ... O balinarjih je bilo zapisano naslednje: “Sekcija je registrirana kot klub. Je zelo aktivna, saj si je s prostovoljnim delom zelo lepo uredila klubsko sobo poleg svojega igrišča. Obstajata pa dva nerešena problema: pokritje balinišča in ureditev sanitarij, ker je delavska restavracija občasno zaprta.” [Poročilo o delu balinarskega kluba: Glasilo Litostroj, februar 1977.]

Volitve novih članov nadzornega in izvršilnega odbora BŠK Litostroj.

V začetku leta 1977 so bile volitve v odbor balinarske sekcije (kluba). Razrešeni so bili stari in hkrati izvoljeni novi člani nadzornega in izvršnega odbora. V slednjega je bil tega leta izvoljen tudi Janko Fonda. Člani odbora so ponovno spomnili na priznanja, ki so jih prejeli najzaslužnejši člani, povzeli pregled aktivnosti v letu 1976 in predstavili program dela BŠK Litostroj za sezono 1977.

Program dela balinarske sekcije za leto 1977. [1977-04-GTZL]
Utrinek s tekmovanja litostrojskih balinarjev v TRIM ligi, 1977. [1977-08-GTZL]
Utrinek s tekmovanja Litostrojskih balinarjev v TRIM ligi, Balinišče Litostroj, 70. leta. [Foto: OA]

III. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Hidrometal in Mlinostroj, Domžale, 1977.

V organizaciji Hidrometala in Mlinostroja iz Domžal so bile končane v soboto 10. septembra 1977 tretje (po)letne športne igre ZPS: Predtekmovanja so se pričela že dan poprej. Tako so morali balinarji izvesti predtekmovanja v Ljubljani na balinišču Litostroja. Tekmovali so v štirih skupinah, ki so dale vsaka svojega prvaka v polfinale naslednjega dne v Domžalah. Tako so se v polfinale uvrstile ekipe STT, Kladivarja, Gostola in Litostroja. V popoldanskem srečanju je ekipa STT premagala Litostroj, ekipa Gostola pa Kladivarja. Borbo med STT in Gostolom v finalu je dobil Gostol, Litostroj pa je premagal Kladivarja. Dosežena mesta: 1. Gostol, 2. STT, 3. Litostroj, 4. Kladivar. [III. Športne igre ZPS: Glasilo Litostroj, september 1977.]

III. letne športne igre ZPS, 10. september 1977. [1977-08?-GTZL]
Občinski poročevalec, Glasilo SZDL občine Domžale, 20. oktober 1977.
Utrinki z balinišča Litostroj.

Pogostitev, Janko Fonda (prvi z desne), Balinišče Litostroj, konec 70. let. [Foto: OA]
Pogostitev, Janko Fonda (prvi z leve), Balinišče Litostroj, konec 70. let. [Foto: OA]
Balinišče Litostroj, konec 70. let. [Foto: OA]

IV. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: STT, Trbovlje, 1978.

 (nimam podatkov).


V. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Riko, Ribnica, 1979.

 (nimam podatkov).

Janko Fonda, 1979. [Foto: OA]
Janko Fonda s svojo ekipo balinarjev TZ Litostroj, 1979. [Foto: OA]

VI. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Metalna, Maribor, 1980.

V soboto, 13. septembra 1980 so bile v Mariboru 6. letne športne igre ZPS. ... Ekipa Litostroja je ponovno osvojila prvo mesto v skupni uvrstitvi, litostrojski balinarji pa so zasedli 2. mesto. [GTZL]


VII. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Agrostroj in Indos, Ljubljana, 1981.

Delovne organizacije - članice sozda združenih podjetij strojegradnje Slovenije - ZPS so priredile 11. in 12. septembra VII. športne igre. Nastopilo je prek 800 tekmovalcev iz 22 delovnih organizacij. Pomerili so se v kegljanju, balinanju, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju. ... V končni razvrstitvi je 1. mesto dosegla ekipa STT Trbovlje s 157 točkami pred Litostrojem (150), Metalno (134,5) in Indosom s 127 točkami. [Naša skupnost, 1981]


V 80. letih je bil predsednik BŠK Litostroj Ciril Vreča, Janko Fonda pa je z litostrojskimi balinarji sodeloval le še občasno. Primer takega sodelovanja je pomoč pri prevodih v italijanščino, kot je bilo npr. vabilo italijanskima balinarskima kluboma Bueriis (Udine) in Ronchi dei Legionari (Ronchi pri Trstu) na tekmovanje v organizaciji TZ Litostroj dne 8. septembra 1985.

Janko Fonda, prevod vabila v italijanščino, 1985. [OA]
---
Viri: 
- Osebni-družinski arhiv (OA): listine, fotografije, predmeti, pripovedovanje J.F., ....
- Časopis Glasilo Litostroj (GTZL), 1960-1980: Slovanska knjižnica v Ljubljani.
- Časopis Javna tribuna: Glasilo občine Šiška, 60., 70. in 80. leta: Dlib (Spletna digitalna knjižnica).
- Zbornik: 50 let Šole tehniških strok Šiška (Litostroj), 1997. PDF
- Časopisi: Delo, Dolenjski list, Naša skupnost, Občinski poročevalec, ... (splet)