sobota, 01. marec 2014

Plemeniti in neplemeniti Janežiči

Primer rodoslovne raziskave

-----

Poslano E-pošti, 27.12.2013: Zanimajo me predniki po očetovi liniji. Ded Andrej, roj. 21.10.1865 se je priženil v Paradišče iz vasi Podlipoglav in umrl dne 1.2.1944, stara mati Marija Janežič, roj. 5.11.1868, pa je umrla dne 17.5.1944. Prosim, če najdete prednike Marijinega očeta Matije Janežiča, ki naj bil rojen 12.1.1832 in se naj bi leta 1863 preselil iz vasi Brezje 10, Grosuplje v Paradišče št.11(1). Marijina mati naj bi bila Marija Štrubel, roj. 27.4.1833. Po ustnem izročilu naj bi bila Marija Janežič potomka grofovske rodbine Janežič iz Črnomlja ali Mokronoga.

-----

Plemenitim Janežičem je možno po krvni liniji slediti le kratek čas, zgolj dve generaciji, saj je zatem njihov rod izumrl, naziv plemenitih baronov Janežičev pa se je adoptivno prenesel na rod Švabov Lichtenberških. Sled nas na prelomu iz 17. v 18. stoletje najprej vodi v Ljubljano.

Mihael Janežič (1625*-1678/9)


Zgodba se začne z ljubljanskim meščanom in pekom Mihaelom Janežičem (Janetschitsch, Jantschitsch, Janesitsch), ter njegovo ženo Nežo. Mihael Janežič je bil kot pek in prebivalec Ljubljane omenjen v obdobju 1652-1657, med leti 1673-1678 tudi skupaj z ženo Nežo, v obdobju, ki sledi 1679-1709 pa se že (žal brez imen) omenjajo njegovi dediči. Družina je živela na Gornjem trgu, na mestu kjer je bilo po letu 1901 sezidano novo šentjakobsko župnišče.[1]

Potomce Mihaela in Neže Janežič bi bilo vredno poiskati v krstnih matičnih knjigah (najverjetneje) župnije Sv. Jakoba v Ljubljani. Morda med njih sodijo tudi vsaj nekateri izmed oseb omenjenih v nadaljevanju.

-----
[1] Urbarne knjige mesta Ljubljane

Dijaki Janežiči v Ljubljani


V tem času so med slušatelji[2] na jezuitski klasični gimnaziji v Ljubljani omenjeni tudi naslednji ljubljanski Janežiči: Danijel, Martin in Franc. Glede na čas študija so bili vsi rojeni v drugi polovici 17. stoletja, ocenjeno med leti 1660 in 1690.

- Daniel Janeschiz (1677-1678, Gramm.)
- Martin(us) Janes(c)(h)i(t)z (1692-1697: Princ., Grammat.; Sytaxista; Poeta, Rhetor., tubista)
- Franciscus Janes(c)h(iz)(h) (1697-1700: Paruista, Principista, Grammat.; 1706-1708: Logicus Trombonista, Physic)

-----
[2] Zbornik Ljubljanski klasiki (1563-1965), Ljubljana 1999

Janežič pl. Adlersheim


Janez Anton pl. Janežič (1664/5-1730)


Med vrstnike zgoraj omenjenih sodi tudi Janez Anton Janežič, za katerega je bilo moč ugotoviti, da je bil premožen ljubljanski meščan in trgovec. Dne 28. novembra 1690 se je v ljubljanski stolnici (cerkev Sv. Nikolaja) poročil z Marijo Jakobo de Giorgio, najverjetneje hčero Matije in Sofije de Giorgio.

Janez Anton Janežič (Johann Anton Janeschitsch) je po zapisih v davčnem urbarju leta 1702, in verjetno vse do svoje smrti leta 1730, živel v hiši na Mestnem trgu, v bližini ljubljanskih Križank, tam kjer ima danes svoje prostore lokal "Pod skalco". Hišo je leto po njegovi smrti, torej leta 1731, prevzela vdova ljubljanskega lekarnarja Marija Barbara Hueber.[3]

Janežič je bil med leti 1704 in 1713 pri Sv. Nikolaju boter vsaj osmim v tej cerkvi krščenim otrokom.

Isti je bil v obdobjih 1712/3 in 1715/6 dvakrat ljubljanski župan. In leta 1716 je bil kot prvi iz rodu Janežičev povzdignjen v plemiški stan. Postal je baron s pridevkom pl. Adlersheim.

Umrl je 14 let pozneje. V oporoki leta 1730 je upravljanje svoje zapuščine, tudi svoje imetje v Gradcu, na Reki in v Pazinu, zaupal Michelangelu Zoisu (očetu Žige Zoisa) in Jožefu Hueberju, trgovcu iz Ljubljane. Del obresti od ustanovne glavnice (2000 gld) je v oporoki namenil tudi za razširitev trnovske kapele ali znamenja (postavljene v času njegovega županovanja), na katerih temeljih je bila leta 1753 po načrtih Kandida Zullianija pozidana majhna baročna cerkev. Na njenem mestu danes stoji Trnovska cerkev.

Anton Janežič je umrl 3. avgusta 1730 v Ljubljani, star 65 let[3]. Imetje in plemiški naziv je dedoval njegov sin Josip Janežič iz drugega zakona z Ano Marijo Margareto Segolin (1700*-1756).

Josip pl. Janežič (1723-1780)


Po smrti Antona Janežiča se je Ana Marija Margareta 6. januarja 1737 kot vdova poročila z Leopoldom Livijem Švabom (1713-1799) z dvorca Grič pri Primskovem. V zakonu so se jima rodili: Leopold Nepomuk (1738), Henrika Antonija (1739), Antonija Notburga (1941), Jožef Ksaver (1743) in še en sin.

Josip Janežič (Josef Anton Janeschitz von Adlersheim) se v različnih virih omenja leta 1765 kot lastnik dvorca Medija (Galleneg) in leta 1777 kot (prvi izmed Janežičev) lastnik gradu Jablje (Habach) pri Mengšu. Leta 1779 je na dražbi kupil tudi grad Mengeš (danes Zgornji ali Ravbarjev grad), ki pa ga je kmalu zatem odstopil baronu Bernardu Rauberju.

Dvorec Jablje (Valvasor ,1689)

Ime Jablje srečamo v virih že leta 1286. V 16. stol. in prvi polovici 17. stol. so bili lastniki gradu pl. Lambergi. Maksimilijan pl. Lamberg je 1644 gospostvo prodal Erazmu pl. Raspu. Z dedovanjem je prešlo na pl. Moscone. V 18. stol. se kot lastniki omenjajo baroni Janežiči. S prisojilno listino je bil leta 1780 priznan za lastnika Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič. 1916 so Jablje pripadle Mariji Hipoliti baronici Lichtenberg-Janežič. Leta 1783 je gospostvo obsegalo katastrski občini Loka in Stara vas pri Mokronogu.[x]

Josip pl. Janežič je kot sin iz prvega zakona Ane Marije Margarete ostal samski. V oporoki je imetje, med drugim tudi grad Jablje, zapustil svojemu polbratu po materi Francu Ksaverju pl. Lihtenberku pod pogojem, da bodo on in njegovi potomci prevzeli ime in grb Janežičev. S tem se je krvna linija rodu plemenitih Janežičev zaključila, ohranili pa so svoj grb in prenosljivost priimka.

Do leta 1942, ko je brez krvnih potomcev umrla baronesa Marija Hipolita Lichtenberg-Janežič, so na Jabljah gospodovali Lichtenberg-Janežiči iz rodu Švabov.

-----
[3] Povzeto po historiatu fonda SI AS 740 Graščina Jablje, 1612-1944 v Arhivu Slovenije

Švabi pl. Lihtenberk-Janežič


Švabi so grad Lihtenberk (Lichtenberg) pridobili leta 1519, ko se je Johann Schwab poročil z Margaretho von Lichtenberg iz tega gradu. Njun sin Georg Schwab (1520*-1585), ki je dedoval, je bil prvi Švab z nadimkom Lihtenberk. Leta 1575 je imel v lasti poleg gradu gradu Lihtenberk tudi grad Tuštanj (Tuffstein) pri Moravčah. Volbenk Maksimiljan Švab (1585-1650*), njegov sin iz drugega zakona z domačo kuharico Julijano je bil ustanovitelj linije Švabov z dvorca na Griču (Primskovo pri Litiji) in njegov pravnuk Leopold Livij Švab (1713-1799) je uspel leta 1769 s ponarejenim rodovnim drevesom, v katerem je zatajil svojo praprababico Julijano, pridobiti baronski naziv.

Leopold Livij Švab pl. Lihtenberk (1713-1799)


Leopold Livij Švab, ki je bil poročen z vdovo po Janežiču, je po očetu podedoval Grič pri Primskovem in Selo pri Šmartnem, v letu 1769 pa je kot izvrševalec oporoke Cecilije Apfaltrer prišel tudi do gospostva Črni potok.

Pridobitev baronskega naziva, do katerega je prišel leta 1769 s pretvezo, je koristila tudi njegovemu sinu Jožefu Francu Ksaverju, ki ga je Margaretin sin iz prvega zakona, Jožef Anton Janežič, ki ni imel potomcev, v oporoki z dne 19. novembra 1777 določil za glavnega dediča.

Jožef Franc Ksaver (Švab) pl. Lihtenberk-Janežič (1743-1832)


Grb rodbine Lichtenberg-Janežič, 1781
Jožef Franc Ksaver (Josef Xaver Schwab von Liechtenberg-Janeschitz) je torej postal glavni dedič po svojemu polbratu Janežiču, po očetu pa je podedoval tudi plemiški naziv barona. Dne 5. maja 1779 se je v ljubljanski stolnici pri Sv. Nikolaju poročil z grofico Hijacinto Ursini pl. Blagaj (Hyazinta Maria Leopoldina Katharina Aloisia Ursini von Blagay) in se preselil na grad Jablje pri Mengšu.

Bil je ljubljanski okrožni glavar (policijski uradnik), zadolžen za ohranjanje reda in miru v mestu.[4]

Dve leti po poroki, leta 1781, je dobil dovoljenje za združitev grbov Lihtenbergov in Janežičev.

Po smrti očeta leta 1799 je dedoval še posesti Črni Potok, Grič pri Primskovem in Selo pri Šmartnem.

Jožef Franc Ksaver je umrl 10. septembra 1832, star 88 let.

-----
[4] Klasinc Škofljanec, Andreja: Ljubljanska policija v drugi polovici 18. stoletja, Kronika (Ljubljana), 2002

Leopold I. (Švab) pl. Lihtenberk-Janežič (1781-1858)


Portret Leopolda I.
(avtor: Jožef Tominc)
Za njim je dedoval najstarejši sin baron Leopold I. (Leopold Johann Nepomuk Anton Stanislau Schwab von Lichtenberg-Janeschitz), ki je bil trgovec in mecen.

Bil je dvakrat poročen, najprej s Cecilijo Bilichgraetz (1786-1836), ob poroki z Leopoldom že vdovo po Aleksandru Auersbergu, 15 let po njeni smrti pa se je leta 1851 Leopold poročil s Karolino Paumgarten, s katero je imel tudi sina dediča Leopolda II.. Družino je živela na dvorcu Jablje pri Mengšu.

Leta 1846 je Leopold I. posesti Grič pri Primskovem, Črni Potok in Selo pri Šmartnem prodal. Ohranil je le gospostvo Jablje.

Umrl je 10. januarja 1858. Pokopali pa so ga v Ljubljani, pri Sv. Krištofu, v grobnici rodbine Samassa.[5]

-----
[5] France Stele: Zapiski, 1933

Leopold II. (Švab) pl. Lihtenberk-Janežič (1854-1916)


Njegov sin Leopold II. je bil zadnji iz rodu Lichtenberg-Janežičev na gradu Jablje. Preživela ga je le žena Marija Hipolita (1856-1942) s katero pa nista imela otrok.

Leopold II. je umrl 4. oktobra 1916. Kmetovalec ilustovan gospodarski list, V Ljubljani, 15. oktobra 1916, je zabeležil: "Gospod Leopold baron pl. Liechtenberg-Janeschitz pl. Adlersheim, komtur Franc Jožefovega reda, namestnik deželnega glavarja vojvodine Kranjske, gospod na Jablah in Dobravi, dolgoletni ud c. kr. kmetijske družbe kranjske in njenega glavnega odbora ter namestnik načelnika družbenega samostojnega konjerejskega odseka je dne 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl. Rajnik je bil 34 let ud kmetijske družbe in od 1. 1899. naprej tudi ud družbenega glavnega odbora. Umrli baron, ki je bil sam praktični kmetovalec, se je z vso vnemo brigal za napredek kmetijstva, ter je pri družbi uspešno sodeloval v prid našega kmeta, čegar razmere so mu bile temeljito znane. Poleg vsega je bil rajnik silno ljubezniv in je bil zato v vseh krogih izredno čislan. Kmetijska družba mu bo v svoji zgodovini ohranila hvaležen spomin in kranjski kmetovalci smo upravičeno žalostni na tej bridki izgubi.".

Rodovnik


Po izumrtju rodu Janežič pl. Adlersheim se je krvna veza med Janežiči in Švabi preko skupne matere Ane Marije Margarete rojene Segolin (Segala) prenesla na Švabe pl. Lichtenberg, ki so z dedno pogodbo prevzeli tudi naziv Janežičev.

Rodovni prikaz prehoda iz rodu pl. Adlersheim na rod pl. Lichtenberg-Janežič

REGISTER POTOMSTVA (3. generacije)

1. Anna Maria Margarethe1 SCHEGOLIN, * __.<>.1700 (hči od Ferdinand SCHEGOLIN (SEGALA) in Susana SEMENITSCH), zabeležka __.__.1731 v krstna botra A.M.M. Janeschitz von Adlersheim, † __.__.1756.  Ona poročen(a) (1) Johann Anton JANESCHITZ pl. Adlersheim, * __.  =.1665 (?sin od Michael JANETSCHITSCH [pek] in Agnes), zabeležka 27.04.1704 v krstni boter pri Sv. Nikolaju v Ljubljani, večkrat do 1713 (glej opombo 1), zabeležka __.__.1712 v postane župan Ljubljane, zabeležka __.__.1716 v postane baron pl. Adlersheim, poklic __.__.1728 J.U. Doktors-1728, trgovec (glej opombo 2), zabeležka __.__.1730 v zapuščina (glej opombo 3), † 03.08.1730 v Laibach, St. Nicolaus.  Ona poročen(a) (2) Leopold Livius SCHWAB von Lichtenberg, 06.01.1737 v Laibach, S. Nicolai, * __.__.1713 (sin od Justus Wilhelmus SCHWAB in Maria Margaretha SUPPANTSCHITSCH Vid.), † __.__.1799.
Otroci z Johann Anton JANESCHITZ pl. Adlersheim:
2 i. Josef Anton[2] JANESCHITZ, * __. =.1723, zabeležka 03.11.1758 v krstni boter v LJ pri Sv. Nikolaju, zabeležka __.__.1760 v poročna priča Francu Valvasorju na Dobu (glej opombo 4), zabeležka __.__.1765 v ima dvorec Galleneg /= Medija/, zabeležka 19.11.1777 v oporoka (nima svojih potomcev) (glej opombo 5), zabeležka __.__.1779 na dražbi kupi Mengeški grad in ga odstopi baronu Bernardu Rauberju, † 02.02.1780.
3 ii. Maria Anna JANESCHITZ, * 27.04.1724 v Laibach, S. Nicolaus (glej opombo 6).     Ona poročen(a) Anton von SCHLUTITZKY, 24.10.1751 v Laibach, St. Nicolai, * __.     <>.1720, poklic Hauptmann.
4 iii. Anton Johann Nep. JANESCHITZ +, * 21.05.1727 (glej opombo 7), † 02.07.1728     v Laibach, St. Nicolaus.
Otroci z Leopold Livius SCHWAB von Lichtenberg:
5 iv. Leopold Nepomuk SCHWAB, * 09.03.1738.
6 v. Henriette Antonie SCHWAB, * 11.06.1739.
7+ vi. Antonia Notburga SCHWAB * 13.06.1741.
8+ vii. Josef Xaver SCHWAB * 17.12.1743.

Druga Generacija

7.  Antonia Notburga2 SCHWAB (Anna Maria Margarethe1 SCHEGOLIN), * 13.06.1741, zabeležka 02.02.1798 v krstna botra v Sežani, hčeri Matije Dolenca.  Ona poročen(a) Adelmus Anton Karl Johann PETAZZI, 14.03.1776 (glej opombo 8), * 03.02.1736 (sin od Benvenut Sigismund PETAZZI [1744-1759 stolni prošt v Ljubljani] in Maria Maximilla Sidonia (Leopoldina) HEUSSENSTEIN), hišno ime "Schwarzenegg" > "Sežana.1:", zabeležka __.__.1787 (glej opombo 9), poklic __.__.1795 vojaški častnik, podpolkovnik, zabeležka __.__.1796 v Medardus von Wiederkehr (glej opombo 10), zabeležka 19.09.1805 v krstni boter v Sežani z Ano vdovo Just (glej opombo 11), zabeležka 26.09.1808 v krstni boter Slugi v Sežani skupaj z ženo (glej opombo 12), † 13.09.1817 v Sesana 1, vzrok smrti Debilitatis causa /=starost/.
Otroci:
9 i. Maria Vinzenz Ferrarius Karl Magnus Franz Sales Josef[3] PETAZZI + * 28.07.1778 v Rudolfswert, S. Nicolai (glej opombo 13), † 07.03.1779 v Rudolfswert, S. Nicolai. 
10 ii. Maria Karl Boromaus PETAZZI + * 15.08.1786 (glej opombo 14), † 12.01.1791.
11 iii. Nepomuk PETAZZI + * __. =.1790, † 05.02.1791.
12 iv. Maria Nothburga Aloisia Antonia Franziska PETAZZI * 03.10.1795 (glej opombo 15).

8. Josef Xaver2 SCHWAB (Anna Maria Margarethe1 SCHEGOLIN), * 17.12.1743, zabeležka __.__.1769 v z oporoko Cecilije Apfaltrer dobi gospostvo Črni potok (glej opombo 16), zabeležka __.__.1779 v po poroki se preseli na grad Jablje pri Mengšu, zabeležka __.__.1781 v dobi dovoljenje za združitev imen in grbov Liechtenberg-Janeschitz., poklic 1782-Kreishauptmanns; 1807-k.k. Gubernialrat, zabeležka __.__.1799 v po očetu deduje: Črni Potok, Grič pri Primskovem in Selo pri Šmartnem, † 10.09.1832.  On poročen(a) Hyazinta Maria Leopoldina Katharina Aloisia URSINI, 05.05.1779 v Laibach, St. Nicolai, * 03.07.1761 (hči od Joannes Nepomucenus Georg URSINI de Blagay in Maria Cecilia NEUHAUS), † 18.12.1842.
Otroci:
13+ i. Leopold Johann Nepomuk Anton Stanislau[3] SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz * 07.05.1781.
14 ii. Xaver Anton SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz * 10.06.1782. 
15 iii. Johann Nep. Jakob Ignaz Franz SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz * 24.07.1783.

 Tretja Generacija

13. Leopold Johann Nepomuk Anton Stanislau3 SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz (Josef Xaver2, Anna Maria Margarethe1 SCHEGOLIN), * 07.05.1781, zabeležka v deduje po očetu, poklic k. k. Kammerer, zabeležka __.__.1846 v prodal Grič pri Primskovem, Črni Potok in Selo pri Šmartnem, † 10.01.1858 v Habbach /=Jablje/.  On poročen(a) (1) Cäcilia BILICHGRÄTZ, 21.02.1819 v Laibach, St. Nicolaus, * __.__.1786 (hči od Josef von BILICHGRÄTZ in Josefa von GALLENBERG), † __.__.1836.  On poročen(a) (2) Karolina PAUMGARTEN, __.__.1851, * __.__.1830, † __.__.1904.
Otroci s Karolina PAUMGARTEN:
16 i. Leopold II.[4] SCHWAB Lichtenberg-Janeschitz * __.__.1854, zabeležka v baron (glej opombo 17), † 04.10.1916 v Jablje (glej opombo 18). On poročen(a) Maria Hipolita APFALTRER, __.__.1877, * __.__.1856, † __.__.1942.

-----
OPOMBE k REGISTRU:
Opomba 1  1704, 27. april get. Wilhelm Anton, Sohn des Matthias Dominik von Hofferstein und der Anna Elisabeth. Paten: Anton Janeschitz — Maria Anna von Ingerle.
1707, 21. Mai get. Maria Josefa, Tochter des Johann Anton von Kern und der Maria Isabella. Paten: Anton Janeschitz — Sofie von De Giorgio.
1708, 30. Mai get. Maria Anna Rosalia, Tochter des Michael von Stadler und der Anna Katharina. Paten: Anton von Janeschitz Sofia von De Giorgio
1708, 2. Oktober get. Maria Katharina, Tochter des Thomas von Gorschik und der Elisabeth. Paten: Anton von Janeschitz Anna Katharina von Schellenburg.
1708, 4. Oktober get. Franz Josef, Sohn des Georg Ambros von Kappus und der Maria Ignazia. Paten: Anton von Janeschitz — Maria Elisabeth von Edenburg.
1709, 9. Marz get Maria Franziska, Tochter des Blasius von Tropper und der Maria. Paten: Anton von Janeschitz — Maria Elisabeth Eder von Edenburg, geb. von Raab.
1713, 30. April get. Maria Katharina, Tochter des Mathias von C risa i und der Maria Elisabeth. Paten: Anton von Janeschitz — Agatha Elisabeth von Edenburg.
1713, 20. November get. Felix Andreas, Sohn des Blasius von Tropper und der Maria. Paten: Anton von Janeschitz — Maria Uršula von Erberg.
Opomba 2  Najstarejša cerkev v Trnovem je bila razmeroma majhna baročna cerkev, ki so jo pozidali po načrtih Kandida Zullianija leta 1753. Zelo verjetno je, da so jo zidali na mestu, kjer je že poprej stala kapela ali znamenje (ok. 1711). Kapelica Trnovskim faranom ni zadostovala, kar je sprevidel ljubljanski župan Anton pl. Janežič in določil v oporoki del obresti ustanovne glavnice (2000 gld), da se razširi trnovska kapela. Leta 1738 pa so se odločili za zidavo nove cerkve.
Opomba 3  1730 je bila Michelangelu Zoisu (skupaj s trgovcem Jož. Hueberjem) zaupana uprava velike zapuščine nekd. trgovca in večkratnega lj. župana Janeza Ant. Janežiča pl. Adlersheimba, čigar imetje je bilo tudi v Gradcu, na Reki in v Pazinu.
Opomba 4  http://www.archive.org/stream/izvestjamuzejsk01krangoog/izvestjamuzejsk01krangoog_djvu.txt
KK-Radovljica: 14. Currentis [8bris 1675] Bap:tus Franciscus Carolus Filius legitimus patris Joannis Georgy Remp, et eius coniugis Catharinae Patrinis e sacro fonte levantibus Illustrissimo D:no D:no Comite â Turri, Joanne Carolo, Procuratore Illustrissimo D:no Joanne Ludovico â Grimsiz, et Illustrissima D:na Anna Regina ab Hizing, ex Radmanstorff per me Ign: Josephum Paulum Janesizh Vicarium Loci 
1. Dne 24. rožnika 1749 je bil poročen na Brdu: »Petrus pictor fil. legitimus Joannis Janeshiz in Servitio apud Comitem k Lamberg in Egk. 
ŠMARTNO PRI CERKLJAH - Podružnična cerkev sv. Martina: Na prostoru, kjer danes stoji cerkev sv. Martina v Šmartnu, je že v pozni antiki stala starokrščanska cerkev. Tudi v zgodnjem srednjem veku je tu stala cerkev, vendar se pisno omenja šele leta 1387. Ljudsko izrocčlo pravi, da je bila pri sv. Martinu nekdaj fara, vendar tega ne potrjuje noben pisni vir. Glavni oltar je delo Aleša Janežica (1850), stranska dva pa Petra Janežica (1769) ...
2. Dne 5. velikega srpana 1760 je bil poročen v Dobu: Franciscus Antonius, defuncti Francisci Adami L. B. & Valvasor fil. ex arce Gallenegkh, Paroch. in KoUobrath, s komitiso : Marijo Rozalijo »defuncti Adami Joannis S. R. J. Comitis & Rasp Bfia ex arce Kreitbergkh.« Priči: Carolus S. R J. Comes k Liehtenberg in Josephus L. B. a Janeshizh.
Opomba 5  Kako in kdaj so grad Jablje dobili v posest baroni Janežiči, zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče dognati, vemo pa, da je bil lastnik Jožef Anton baron Janežič, ki je leta 1777 kot dediča v oporoki določil polbrata Franca Ksaverja plemenitega Lichtenberga pod pogojem, da bodo on in njegovi potomci prevzeli ime in grb Janežičev. Lichtenberg - Janežiči so na Jabljah gospodovali vse do druge svetovne vojne, ko je leta 1941 brez krvnih potomcev umrla zadnja iz tega rodu Marija Hipolita baronica Lichtenberg - Janežič.
Opomba 6  1724 — 27. April get. Maria Anna, Tochter des Franz Anton von Janeschitz und der Maria Margarethe. Paten: Peter Anton Codelli von Fahnenfeld, vertreten durch Michael Angelus von Schoss — Anna Sofia von De Giorgio.
Opomba 7  1727 — 21. Mai get. Anton Johann Nep., Sohn des Johann Anton von Janeschitz und der Anna Maria Margarethe. Paten : Anton von Janeschitz — Sofia von De Giorgio.
Opomba 8  1776 — 14. Marz verm. Adelmus Graf von Petazzi, mit Notburga Grafin von Lichtenberg. Zeugen: Sigismund und Xaver Grafen von Lichtenberg. 
Opomba 9  1787 — 17. April verm. Achaz von Pettenegg, k. k. Kreiskommissar, 26 Jahre alt, mit Maria Anna Freiin von Gussich, 20 Jahre alt. Zeugen: Adelmus Graf von Petazzi — Jakob Graf von Hohenwart.
Opomba 10  kot neka priča nastopi Anton Medardus von Wiederkehr, Gutsbesitzer, vertreten durch Anselm Grafen von Petazzi
Opomba 11  Ill'mus D'nus Adelmus de Petazzi /comes/ et Anna vid. Just /rei famuli aris administra/
Opomba 12  Ill'mi Domini Adelmus de Petazzi /comes/ et Anna uxor eiusdem
Opomba 13  1778 — 28. Juli get. und geb. Maria Vinzenz Ferrarius Kari Magnus Franz Sales Josef, Sohn des Adelmus Grafen Petazzi und der Notburga, geb. Grafin Lichtenberg. Paten: Kari Magnus Graf Lichtenberg — Katharina Freiin von Grabiz, geb. Grafin Lichtenberg.
Opomba 14  1786 — 16. August get., 15. August geb. Maria Karl Boromaus, Sohn des Adelmus Grafen von Petazzi und der Nothburga, geb. Grafin von Lichtenberg. Paten: Kari Graf von Herberstein, Fiirstbischof von Laibach — Konstanzia Grafin von Orzon, geb. Grafin von Lichtenberg.
Opomba 15  1795 — 3. Oktober get., 3. Oktober geb. Maria Nothburga Aloisia Antonia Franziska, Tochter des Adelmus Grafen von Petazzi, Oberst-Iieutenants und der Nothburga, geb. Grafin von Lichtenberg. Paten: Sigismund Graf von Lichtenberg, vertreten durch Franz Ignaz Grafen von Lichtenberg — Josefa Grafin von Lamberg, vertreten durch Franz Xaver Freiherrn Codelli von Fahnenfeld, Kanonikus.
Opomba 16  prepustila mu ga je Henrieta Apfaltrer za poravnavo svojih obveznosti, ker ni imela potrebne gotovine
Opomba 17  Dr. Ivan Hribar je bil velik rodoljub, častilec slovanstva, gospodarstvenik, politik, publicist, prevajalec in pesnik ter častni doktor slovenske univerze. Še posebej dobro je znan kot župan Ljubljane v času od 1896 do 1910, saj je takrat Ljubljana dobila novo urbanistično zasnovo, vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče ter Zmajski most. Bil je med ustanovitelji Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne banke. Ko je bil še otrok, je hodil z očetom na grad Jablje in takratni gospodar baron Janežič ga je potrepljal po svetli glavici rekoč:  “Janezek, ti boš enkrat še velik gospod, ki se tako pametno držiš.”
Opomba 18  Kmetovalec ilustovan gospodarski list, V Ljubljani, 15. oktobra 1916: Gospod Leopold baron pl. Liechtenberg-Janeschitz pl. Adlersheim, komtur Franc Jožefovega reda, namestnik deželnega glavarja vojvodine Kranjske, gospod na Jablah in Dobravi, dolgoletni ud c. kr. kmetijske družbe kranjske in njenega glavnega odbora ter namestnik načelnika družbenega samostojnega konjerejskega odseka je dne 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl. Rajnik je bil 34 let ud kmetijske družbe in od 1. 1899. naprej tudi ud družbenega glavnega odbora. Umrli baron, ki je bil sam praktični kmetovalec, se je z vso vnemo brigal za napredek kmetijstva, ter je pri družbi uspešno sodeloval v prid našega kmeta, čegar razmere so mu bile temeljito znane. Poleg vsega je bil rajnik silno ljubezniv in je bil zato v vseh krogih izredno čislan. Kmetijska družba mu bo v svoji zgodovini ohranila hvaležen spomin in kranjski kmetovalci smo upravičeno žalostni na tej bridki izgubi.

Nekateri drugi Janežiči v 17., 18. in 19. stoletju


Matija Janežič, donator - 17. stoletje


1661: ustanova Matija Janeshitscha - Rečica ob Savinji, c. sv. kancijana; - 1684: oltar sv. Štefana (Janežič za oskrbo oltarja obljubi vinograd).[6]

Jožef Pavel Janežič, vikar v Radovljici - 17. stoletje


"14. Currentis [8bris 1675] Bap:tus Franciscus Carolus Filius legitimus patris Joannis Georgy Remp, et eius coniugis Catharinae Patrinis e sacro fonte levantibus Illustrissimo D:no D:no Comite â Turri, Joanne Carolo, Procuratore Illustrissimo D:no Joanne Ludovico â Grimsiz, et Illustrissima D:na Anna Regina ab Hizing, ex Radmanstorff per me Ign: Josephum Paulum Janesizh Vicarium Loci."[7]

Peter Janežič, kipar in rezbar - 18. stoletje


Dne 24. rožnika 1749 je bil Peter Janežič poročen na Brdu: »Petrus pictor fil. legitimus Joannis Janeshiz in Servitio apud Comitem k Lamberg in Egk."[8]

Podružnična cerkev sv. Martina (Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem) ... Na prostoru, kjer danes stoji cerkev sv. Martina v Šmartnu, je že v pozni antiki stala starokrščanska cerkev. Tudi v zgodnjem srednjem veku je tu stala cerkev, vendar se pisno omenja šele leta 1387. Ljudsko izročilo pravi, da je bila pri sv. Martinu nekdaj fara. Glavni oltar je delo Aleša Janežica (1850), stranska dva pa Petra Janežica (1769).

-----
[6] Ana Lavrič: Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja
[7] Krstna knjiga za Radovljico
[8] Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1898

Konrad Janežič, graščak - 19. stoletje


Dvorec (graščina) Spodnje Perovo ali Janežičeva graščina (Pernau) pri Kamniku - 17. stoletje ... Gospostvo je 22. oktobra 1839 (od Piriha) kupil Konrad Janežič za 3.600 goldinarjev in v lasti te rodbine je stavba še danes. Konrada Janežiča je nasledil Emil Janežič, ki je bil občinski cesarski naddavkar, ukvarjal pa se je tudi z barvarstvom. Zadnji lastnik graščine (Spodnje) Perovo je bil (sedaj že pokojni) Božo Janežič.

Zadnji lastnik dvorca je domneval, da so Janežiči prišli v Kamnik iz Žumberaka na Hrvaškem, kar pa po mojem ne drži, če seveda ni imel v mislih 15. oz. 16. stoletje, torej obdobje turških vpadov in z njimi povezanih uskokov. O Konradu Janežiču ni (vsaj meni ne) znanih podatkov, da bi bil plemenitega rodu. Če pa že, se nagibam k temu, da utegne izvirati iz zgoraj omenjenega rodu Švabov baronov Lichtenberg-Janeshiz. Povsem možno pa je tudi, da izvira iz ene izmed številnih družin Janežičev iz okolice Ljubljane. Tako eno, kot drugo, pa bi bilo potrebno preveriti v krstnih matičnih knjigah.

-----
SPLOŠNI VIRI:
[x] Vladislav Fabjančič: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg, Arhitekturni in zgodovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 2003 
http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:8936#page=1
[x] Vladislav Fabjančič, Ljubljanski Frankoviči v 16. in 17. stoletju, Kronika slovenskih mest, 1940
[x] Knjiga umrlih pri Sv. Nikolaju v Ljubljani
[x] Slana, Lidija: Lichtenbergi na Tuštanju, Kronika (Ljubljana), 2009.

Matija Janežič (roj. 1832) in njegov rod


Prednikom Matije Janežiča (r. 1832) iz vasi Brezje pri Grosupljem je možno slediti v matičnih knjigah dekanije in župnije Šmarje. Njegova družina je nekaj generacij živela v hiši, kjer se je po domače reklo pri "Matek". Hišna številka je bila 10.

Janežiči v župniji Šmarje


V času življenja Matije Janežiča in pred njim so po vaseh v okolici Šmarja živele tudi številne druge družine s priimkom Janežič. Nekaj zapisov porok je zbranih v naslednjih vrsticah:

  1. Hrašče (Hrastie): Leta 1735 se je poročil Andrejev sin Gregor Janežič. Janezov sin Janez se je poročil 28. januarja 1743. Istega leta tudi Jernejev sin Gregor. Jernejev sin Jurij Janežič se je 14. junija 1750 poročil s Heleno, hčero Jakoba Kralja.
  2. Žalna (Shalna): Leta 1738 se je poročil Andrej in leta 1742 Adam, oba sinova sin Matije Janežiča.
  3. Šmarje (Samaria): 1. januarja 1751 se je kot vdovec znova poročil pastir Matija Janežič.
  4. Mlačevo (Mlazhovo): Janezov sin France Janežič se je 7. februarja 1752 poročil z Marijo, hčero Mihaela Novaka.
  5. Stranska vas (Stranshka vass): Na št. 6 je živela družina Janeza Janežiča. Njegov sin istega imena se je 5. maja 1784 poročil z Jero (Gertrud) Miklavčič. Dne 29. januarja 1821 sta se poročila 24 letni Anton Janežič (sin Janeza in Jere Fabjan) iz Stranske vasi 21 in Jera Glinšek iz Brinja št. 6.
  6. Paradišče (Paradais): Dne 29. januarja 1849 sta se poročila 40 letni Anton Janežič iz Paradišča 12 (rojen v Zagradcu št. 4 staršema Matiji Janežiču in Heleni Šparovec) in 34 letna Urša Mehle, nezakonska hči Urše Mehle. Priča pri poroki je bil Lovrenc Janežič.
  7. Grosuplje (Gross Lupp): Dne 9. februarja 1857 se je 45 letni Jurij Janežič (sin Jurija in Marije Strojan) iz Grosuplja št.12, poročil z 28 letno Marijo Žitnik (hči Mihaela in Marije Zaviršek) iz Dolnjega Blata 12.
V 19. stoletju so družine s priimkom Janežič živele tudi v drugih okoliških vaseh: Smirje, Cikava, Podgorica, Perovo,  idr..

Pavel Janežič, Brezje 10


Nekaj zanimivejših vpisov članov rodbine Janežič iz hiše Brezje 10 v matičnih knjigah župnije Šmarje[9]:

Pavel Janežič, posnetek iz knjige krstov župnije Šmarje-Sap
Dne 21. januarja 1718 je bil v vasi Brezje staršema Matiji in Maruši rojen (krščen) zakonski sin Pavel Janežič. - "Die /21. Januarius/ ... ex Bresie ... Baptizatus est ... Paulus filius legit. Matthiae Janesiz et ux. eius Marusha. Patris fuit Luca Molcher et Elisabetha Mazoukha".

Dne 13. januarja 1749 sta se poročila Pavel Janežič, sin Matije iz Brezij in Maruša hči pok. Tomaža Kralja iz Slivnice. - "Paulus Janesitsch ex Wresie copulatus est cum Marusha dfti Thoma Krall ex Slainz."

Dne 21. januarja 1765 se je Pavel Janežič kot vdovec iz Brezij (Wresie) poročil z Uršo, hčero Mateja Mikelca iz Spodnje Slivnice. - "Paulus Janeshizh vid. ex Wresie cum Ursula f. Matthei Mikelz ex Inf. Slainiz".

Pavel Janežič iz Brezij 10 (dvorec Brinje) je prejel svoj zadnji sveti zakrament, umrl in bil pokopan 1. junija 1782. - "Junius /1782/ - Nro.10 Ex Wresie Dny Seittenhof - 1 Juny Paulus Janeshitsch Sacramentis infirmorum provisus, aetatis sua 70 annorum sepulto est a me Franc: Gerschman coop'tre.". Dejansko je bil star 64 let, in ne 70 kot je zabeleženo v matični knjigi. Starost umrlega je v starejših mrliških knjigah pogosto zaokrožena, praviloma navzgor.

Pavel Janežič, posnetek iz knjige umrlih župnije Šmarje-Sap

Dne 6. februarja 1797 sta se poročila 21 letni Jožef Janežič iz Krške vasi "Kershka vas ex Parochia Obergburg", doma v Brezjah št. 10, in 25 letna Marija Zupančič. Izjemoma ju je poročil baron pl. Gallenfels[10] "Adm. Rdus Ill. D. Cajetanus L.B. de Gallepfelss, parochus et Decanus", ki pa imena Jožefovega očeta ni vpisal. Poročni priči sta bili Gregor Nemec (Nemz) in Matija Brajer (Wrajar).

Posebno zanimiv je vpis naslednje poroke. Dne 10. februarja 1784 se je v Šmarjah poročil France Janežič, doma iz Brezij 10, sin Pavla Janežiča z dvorca Brinje (Seittenhoff). Za ženo je vzel Heleno, hči Jakoba Groznika iz Vrha. V poročni knjigi je bilo zabeleženo: "Franciscus fil. Pauli Janeshitsch ex Wresie 10, Dom. Seittenhoff ex vicinitate S. Hermagora et Fortunate, cum Helena Jacobii Groshnik ex Pago Verh et vicinitate S. Crucis". Priči pri poroki sta bili Jožef Goršič (Josepho Gorshitsch) in Matej Kozlevčar (Mattheo Kosleuzhar).

Dne 5. februarja 1788 se je staršema Francetu Janežiču in Heleni Groznik v Brezju št. 10 pri "Matekovih", rodil Matija Janežič. Leta 1809/10 se je poročil z Meto (Margaritha) Kozlevčar, hčero Lovrenca Kozlevčarja in Marije Dolinšek. Imela sta 9 otrok: Marjano (1810), Marijo (1813), Jurija (1816), Jero (1819), Jožefa (1821), Heleno (1824), Franca Ksaverja (1826), Lucijo (1828) in kot zadnjega Matijo (1832).

Družinska lista - Brezje 10 (1819 in 1829)


Družina iz Brezij št. 10 je bila v družinsko knjigo prvič vpisana leta 1819. Iz zapisa je možno razbrati, da je bil gospodar France Janežič takrat že pokojni (ni vpisan), njegova žena Helena rojena Groznik, pa je bila v drugo poročena z Janezom Bačarjem (Joannes Watshar). Na družinskem listu so zabeleženi Helenini otroki iz prvega zakona s Francem Janežičem: Jerneja, Matija in Marija. Družina je bila, kot kaže premožna, saj so poleg njih bile pri hiši zabeležene tudi dekle: Neža (Nesha), Jera, Marjana (Mariana) in Mica (Miza), ki so ob dopolnjenem vpisu tudi že vse odšle (šla proč = shla prozh), zadnja Mica v Ljubljano (shla v Lublano). Sledi vpis družine Matije Janežiča in Mete Kozlevčar z otroki rojenimi do leta 1819. Pri hiši je živela tudi Neža Kozlevčar, sestra Janežičeve neveste.

Fotografski posnetek družinskega lista Brezje 10 "Matek" (1819)

Družina je bila ponovno vpisana deset let kasneje, leta 1829. Popis vsebuje podrobnejše podatke o družini Matije Janežiča in Mete Kozlevčar, z vsemi njunimi otroki, vključno z najmlajšim Matijo rojenim 12. januarja 1832, ki je bil vpisan naknadno.

Fotografski posnetek družinskega lista Brezje 10 "Matek" (1829)

-----
[9] Pregledane knjige župnije Šmarje: Poroke 1675-1728, 1728-1770, 1770-1793, 1793-1812, 1812-1816. Krsti 1645-1648, 1650-1660, 1645-1719 indeks, 1720-1749, 1750-1812-1832. Smrti 1770-1793, 1793-1812. Družinski knjigi - Brezje 10 (Sv. Mohor in Fortunat) 1741-1842, 1787-1820. - Nadškofijski arhiv Ljubljana
[10] Baron Leopold Kajetan pl. Gallenfels (5. novembra 1747, Ljubljana - 22. avgusta 1813, Šmarje), župnik in dekan, Ljubljančan, krščen v stolni župniji sv. Nikolaja. Oče mu je bil Andrej Evzebij, mati Neža Rebeka. V mašnika je bil posvečen leta 1770. kot zatiški (stiški) menih cistercian. Izšolal se je deloma v Ljubljani, dovršil pa je bogoslovje v Gradcu. Služboval je 10 let v Šentvidu pri Zatičini (Stična) nato pa do svoje smrti v Šmarjah pri Grosupljem. - Povzeto po: Frančišek Pokorn: Šemnatizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788, V Ljubljani 1908 - Dekanat in župnija Šmarije.


Dvorec Brinje (Seittenhoff)


Dvorec Brinje (Seittenhoff) naj bi po ustnem izročilu zgradili pl. Lambergi iz bližnjega Boštanja. Tik pred gradom je bil verjetno že takrat postavljen tudi mlin, ki velja danes za enega najstarejših v Sloveniji. Prvič se dvorec v virih navaja v prvi tretjini 16. stoletja kot last Sidonije pl. Jurič in njenega sina Volfa Karla. Leta 1637 sta prejela dvorec v fevd od cesarja Ferdinanda III. Habsburškega. Volf Karel pl. Jurič se je kasneje verjetno odlikoval in zato postal baron ter se odselil v Draškovce, nedaleč od Šentjerneja, kjer je 1687. leta umrl. Že leta 1641 je bil last Adama pl. Lamberga, ki ga je dal v zakup Mihaelu Tauffererju (žena: Anna Elisabetha). Ta je bil višji plačilni mojster Vojne krajine, kasneje je kupil tudi Peščenik pri Višnji gori. Leta 1654 je najemnik Brinja postal Gottfrid pl. Gall. Kasneje je najbrž postal lastnik, saj ga je prodal svojemu sinu Francu Bernardu pl. Gall. Le ta je 1675. umrl, njegova vdova, Salome Issenhausen, pa se je poročila z Janezom Andrejem pl. Gandini (r. 1. decembra 1655, starša: Jakob Gandini von Lilienstein in Maria Polyxena von Scarlichi), ki je bil lastnik dvorca v Valvasorjevem času. Leta 1692 je, tako kot grad Čušperk, dvorec kupil Janez Herbert grof Auersperg (r. 12. april 1643, starša: Andreas grof Auersperg in Johanna Elisabeth von Lamberg). Turjačani so imeli v tem času na Kranjskem 34 gospostev in v dvorcu Brinje najbrž nikoli niso prebivali. Leta 1723 ga je Janez Herbert prodal Sigfridu pl. Pour in njegovi potomci (vitezi?) so ga imeli v lasti skoraj do konca 19. stoletja. Sigfridov vnuk ali pravnuk Janez Nepomuk Pour se je leta 1792 poročil s Kristino pl. Födransperg iz Hudega pri Ivančni Gorici in 14. maja 1794 sta v Šmarju (St. Marein) dala krstiti svojega sina Antona Janeza Nepomuka"Pfarre B. M. V. Nativ. zu St. Marein. 1794 — 14. Mai get. Anton Johann Nep., Sohn des Johann Nep. von Pour und der Kristine, geb. von Fodransperg. Paten: Michael Weber, Chirurg — Maria Anna von Pour.". Ta je star 35 let nasledil dvorec, a je dal posestvo zapisati na svojo ženo Uršo rojeno Sparovitz, ki mu je v zameno obljubila, da mu bo dajala obleko, perilo, hrano in zdravniško oskrbo. V primeru ločitve mu je obljubila dokaj visoko preživnino. V začetku 19. stoletja sta grad temeljito prezidala in iz njega napravila večstanovanjski objekt. Posestvo sta kasneje prepustila sinu Ludviku Pour, ki je bil akutar pri okrajnem uradu. Leta 1894 sta dvorec kupila ljubljanski trgovec Franc Hren in c. kr. poštar in gostilničar v Velikih Laščah Matija Hočevar. Že leto kasneje pa je graščino kupil Ignac Valentinčič, ki je bil poročen s trgovko Apolonijo Mežnar. Njun sin dr. Stanislav Valentinčič (22. april 1913, Dvorec Brinje - 1995, Ljubljana) je bil ugleden veterinar in zoohigienik.[11]

-----
[11] V osnovi povzeto po Ivo Brečič: Brinjski grad bi lahko preuredili, Grosupeljski odmevi, Glasilo prebivalcev občine Grosuplje, Letnik XX, št. 3, maj 1995. Dopolnjeno.

Dvorec Brinje (Valvasor ,1679)

Rodovnik Janežič, Brezje 10


Rodu Janežič iz Brezij št. 10 je mogoče slediti od konca 17. stoletja. Prvi znani predstavnik družine Matija Janežič je bil rojen okoli leta 1685. V matičnih knjigah Šmarje ni zaslediti, da bi Janežiči v Brezjah živeli že pred njim, tako, da je dokaj verjetno, da je Matija v Brezje pristopil ob poroki z Marušo (Marijo). V Brezjah so se rodili že tudi vsi njuni otroci. V isti hiši se je rodil tudi njegov prapravnuk z istim imenom, Matija Janežič, rojen 12. januarja 1832.



REGISTER POTOMSTVA (4. generacije)

Prva Generacija

1.  Matthias1 JANESITSCH, * __.<>.1685, hišno ime "Brezje:Matek" (glej opombo 1), več možnosti za njegove starše (glej opombo 2). On poročen(a) Marusha.
Otroci:
2+ i. Paulus2 JANESHITSCH * 21.01.1718.
3 ii. Andreas JANESIZ, * 17.11.1720 v Breisie.
4 iii. Gertrudis JOANESHIZH, * 10.03.1723.
5 iv. Eva JANNESHIZH, * 13.11.1727 v Breisie.
6 v. Matthias JANESHIZH, * 22.02.1730 v Wreisie. On poročen(a) Ursula, * __.  =.1731, † 11.03.1781 v Wresie, Seitenhoff /=Dvorec Brinje/.
7 vi. Ursula JANESHIZH, * 13.10.1733.

Druga Generacija

2. Paulus2 JANESHITSCH (Matthias1 JANESITSCH), * 21.01.1718 v Wresie, hišno ime "Brezje.10:Matek" <- pristopil ?, † 01.06.1782 v Wresie 10, Settenhoff /=Dvorec Brinje/.  On poročen(a) (1) Marusha (Maria) KRALL, 13.01.1749 v S. Merein /=Šmarje/ (glej opombo 3), * __.<>.1725 v Slajnz /=Slivnica/ (hči od Thomas KRALL).  On poročen(a) (2) Ursula MIKELZ, 21.01.1765 v Shmarje-Sap, * __.  =.1734 v Infer. Slainiz /=Spodnja Slivnica/ (hči od Matthaus MIKELZ), † 17.01.1789 v Brezje 10.
Otroci z Marusha (Maria) KRALL:
8 i. Mathaus3 JANESITSH * 07.09.1750 v Wresie.
9+ ii. Franciscus JANESITSH * 16.11.1753. 
10 iii. Andreas JANESITSH * 16.11.1753 v Wresie.
11 iv. Ursula JANESHIZH * 11.09.1756. 
12 v. Matthias JANESCHIZ * 25.02.1760.
Otroci z Ursula MIKELZ:
13 vi. Agnes JANESHITSH * 20.12.1765 v Sella /S. Hermagoras et Fortunat/.
14 vii. Elisabetha JANESHIZH + * 03.11.1768 v Bresie, † 03.05.1772 v Wresie 10, Settenhoff /=Dvorec Brinje/.
15 viii. Maria JANESHIZ + * __.  =.1769, † 06.05.1772 v Wresie 10, Settenhoff /=Dvorec Brinje/. 
16 ix. Josephus JANESHITSCH * __.  =.1776 v Wresie 10 (Kershka vas, Par. Oberhburg).  On poročen(a) Maria SUPPANTSCHITSCH, 06.02.1797 v Smarje-Sap (glej opombo 4), * __.  =.1772.
  
Tretja Generacija

9. Franciscus3 JANESITSH (Paulus2 JANESHITSCH, Matthias1 JANESITSCH), * 16.11.1753 v Wresie (10), Domicil Seitenhof /=Dvorec Brinje/, S. Hermagora et Fortunate, hišno ime "Brezje.10:Matek", † __.  <.1818.  On poročen(a) Helena GROSHNIK, 10.02.1784 v Shmarje-Sap (glej opombo 5), * 16.04.1758 v Pago Verh, Vic. S. Crucis (hči od Jacobus GROSHNIK), † 09.12.1834 v Bresje 10.
Otroci:
17 i. Andreas4 JANESHIZH + * =.04.1784, † 29.10.1784 v Brezje 10.
18+ ii. Matthias JANESIZH * 05.02.1788.
19 iii. Bartholomaus JANESHIZH + * __.  =.1792, † 11.05.1806 v Wresje 10.
20 iv. Jacobus JANESHIZH + * __.  =.1794, † 22.04.1805 v Wresje 10.
21 v. Maria JANESHIZH * __.__.1799. 
22 vi. Matthaus JANESHIZ + * __.__.1802, † 12.04.1805 v Wresie 10.
23 vii. Johann JANESHIZH * __.__.1802, zabeležka dvojček v Matejem, † 21.04.1805.
24 viii. Bartholomia JANESHIZH * __.__.1805.

Četrta Generacija

18. Matthias4 JANESIZH (Franciscus3 JANESITSH, Paulus2 JANESHITSCH, Matthias1 JANESITSCH), * 05.02.1788, hišno ime "Brezje.10:Matek".  On poročen(a) Margaretha KOSLEVZHAR, __.  =.1810, * 15.02.1789 v Blezh verh /=Blečji vrh/ (hči od Lorenz KOSLEUZHAR in Maria DOLINSHEK).
Otroci:
25 i. Marianna5 JANESHIZH * 26.10.1810.
26 ii. Maria JANESHIZH * 04.01.1813, zabeležka 27.02.1832 v poročena.
27 iii. Georg JANESHIZH * 24.04.1816.
28  iv. Gertrud JANESHIZH * 18.02.1819.
29 v. Joseph JANESHIZH * 20.03.1821.
30 vi. Hellena JANESHIZH * 27.03.1824.
31 vii. Franz Xavier JANESHIZH + * 01.12.1826.
32 viii. Lucia JANESHIZH * 01.12.1828.
33 ix. Matthias JANESIZH * 12.01.1832 v Brezje 10, Grosuplje, hišno ime > "Paradišče.11-1:".  On poročen(a) Maria STRUBEL, * 27.04.1833 v Paradišče.
  
-----
OPOMBE k REGISTRU
Opomba 1  po matičnih knjigah Šmarje pred njim ni bilo Janežičev v Brezjah
Opomba 2  Več možnosti za starše Matije Janežiča
07.02.1682, Perovo: starša Mihael in Marjeta
16.02.1682, Jerova vas: starša Janez in Neža
08.01.1688, Hrastje: starša Gregor in Uršula
11.02.1689, Šmarje: starša Gregor in Marija; por. 27.01.1712 z Margaritha fil. Matthiae Vogh (Boh) ex Velicta Hors...?
Opomba 3  priči: Andrea Grum in Matteo Kadunz
Opomba 4  starši niso vpisani
poročil: Adm. Rdus Illustr. D./Dominus/ Cajetanus L./LIber/ B./Baronis/ de Gallenfels, parochus et decanus
priči: Gregorius Nemz & Matthias Wrajar
Opomba 5  poročil: Joseph Sakor
priči: Joseph Gorshitsch et Matheo Kosleuzhar


Zaključek


Iz vpisov v matičnih knjigah Šmarje za družino Janežič (Brezje 10) in opisa lastnikov dvorca Brinje je razvidno, da bi Pavel Janežič v drugi polovici 18. stoletja, torej v času, ko je bil dvorec v lasti rodbine vitezov Pour, lahko bil na njem oskrbnik. To je bila sicer ugledna in dobro plačana služba, ki pa praviloma ni prinašala plemiškega naziva. Družinska knjiga iz leta 1819 tudi potrjuje, da je bila družina dovolj premožna, da si je lahko še v naslednji generaciji privoščila pomožno delovno silo za domače gospodinjstvo.

Pavel Janežič, neposredni prednik Matije Janežiča (r.1832) torej ni bil plemenitega rodu, je pa bil verjetno kot oskrbnik dvorca Brinje v službi vitezov Pour. Primerjava rodovnikov dokazuje, da tudi ni pripadal edini znani rodbini plemenitih Janežičev iz rodu Adlersheim ali njihovim naslednikom (adoptivnim dedičem) Švabom Lichtenberg-Janežič z dvorca Jablje.

Zbral in zapisal: Robert Fonda, 2014