Zgodba o slovenskem grbu

Tako kot številne druge zgodbe, ki v sebi nosijo ščepec prestiža, se tudi prava zgodba o nastanku slovenskega grba razlikuje od tiste, ki je danes predstavljena javnosti in velja za uradno. Že sredi devetdesetih so se začele pojavljati prve polresnice, tudi zgodbe iz nič, v katerih so si nekateri posamezniki začeli prisvajali zasluge, ki jih v resnici niso imeli. Občasno v javnost preko različnih medijev še vedno prihajajo tudi nove zgodbe, z novimi igralci. 

Jubilejni grb, ki ga je dobil oče v dar ob 
upokojitvi leta 1992.

Moj oče, ki je pri izdelavi slovenskega grba sodeloval od samega začetka - tj. od osebnega prevzema naročila, ves čas pa je delo v okviru svojih pristojnosti tudi koordiniral, mi je pred časom predal svoje zapiske iz sredine devetdesetih z vsemi, časovno zelo podrobno opredeljenimi, organizacijskimi in delovnimi fazami, ter vsemi posamezniki, ki so bili tako ali drugače vključeni v pripravo in izdelavo slovenskega grba. V uvodu je tudi pojasnil, zakaj se je odločil, da to zabeleži. Citiram: "Odločil sem se za to, ker je prav, da se tej zgodbi - Slovenski grb - da verodostojnost, in da se prepreči posameznim prisklednikom nadaljnja manipulacija, kako je nastal. Prav slabo mi postaja, ko na TV poslušam prisotne na razpravi o grbu. Od vseh navzočih je samo Marko Pogačnik bil dejansko v začetku, ob rojstvu grba. Žal tudi nad njim sem bil razočaran, ko manipulira z raznimi načrti, ki jih ni bilo."

Povzetke očetovih zapisov sem v nadaljevanju lronološko povezal z dogodki pred in med osamosvojitvijo Slovenije, ki so na nastanek grba vplivali posredno. Ti so zapisani v svetlejšem tonu. To je tudi čas, ko je bil oče, kot vodja tamkajšnje modelne mizarne, zaposlen v podjetju Litostroj. 

KLJUČNE OSEBE, vključene v pripravo in izdelavo grba (po abecedi): dipl. org. Ivan Bašnec (1943-2013), vodja službe vzdrževalno-investicijskih del na poslopju slovenskega parlamenta; dr. France Bučar (1923-2015), predsednik Skupščine RS; Branko Cafuta (1962-), modelni mizar; ing. org. Janko Fonda (1937-), vodja modelne mizarne; dipl. ing. Marko Herman (1935-), generalni tajnik v Skupščini RS; Franc Jenko (-), vodja vzdrževanja v sivi livarni; ing. org. Franc Kostevc (1940-), sindikalist in občinski tajnik; Franc Kranjc (1936-), vodja sive livarne; Miroslav Plešec (-), modelni mizar; mag. Marko Pogačnik (1944-), akademski kipar; Barbara Režek (-), vodja odnosov z javnostmi in odgovorna urednica litostrojskega glasila; dipl. ing. Zvonimir Volfand (1934-), direktor TOZD PUM; Zvone Žagar (-), predsednik podskupine za določitev simbolov RS.

Glej tudi: Litostrojska leta mojega očeta.

DOLOČITEV DRŽAVNIH SIMBOLOV (ZASTAVE in GRBA)

8. april 1990: PRVE SVOBODNE VEČSTRANKARSKE VOLITVE. Slovenija je na cvetno nedeljo po 63. letih znova dočakala svobodne večstrankarske volitve.

9. maj 1990: Dr. FRANCE BUČAR: izvoljen za predsednika prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Na tem mestu je ostal do 23. decembra 1992.

23. december 1990: PLEBISCIT. Volivci so se na plebiscitu [glasovanju o razdružitvi s SFRJ] odločili, da želijo živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji. Uradna razglasitev izidov je bila tri dni po plebiscitu, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Več v članku: Dnevnik.

_. januar 1991: USTANOVITEV PODSKUPINE ZA DOLOČITEV SIMBOLOV. Podskupino takratne tridomne skupščine za določitev simbolov Republike Slovenije, kakor se je uradno imenovala, so sestavljali predstavniki političnih strank, ki so sestavljale skupščino, in zunanji sodelavci. Predsedoval ji je Zvone Žagar. Več na: Slovenski spletni portal o heraldiki in veksilologiji.

8. april 1991: JAVNI NATEČAJ. Skupščina Republike Slovenije v dnevnem časopisju objavi javni natečaj za oblikovanje grba Republike Slovenije. Zadnji dan za oddajo predlogov je bil 21. april 1991. Svoj predlog je oddalo 87 posameznikov.

24. april 1991: SESTAVA KOMISIJE ZA OCENJEVANJE PRISPELIH PREDLOGOV. Na osmi seji se je odločalo o sestavi komisije za ocenjevanje prispelih natečajnih del, ki naj bi bila sestavljena iz predstavnikov političnih strank in različnih področij znanosti in umetnosti.

20. maj 1991: IZBOR PREDLOGOV: Komisija se je sestala 20. maja in začela ocenjevati 23. in 27. maja 1991. Razdeljeni v tri skupine so izbrali štiri natečajna dela, ki so v največji meri ustrezala predpisanim kriterijem. Nagrade niso podelili, so pa odkupili dela izbranih avtorjev: Branko Vovk, Celje; Marko Pogačnik, Šempas; Bojan Haberl, Maribor in Dane Petek, Ljubljana. Odkupljena natečajna dela hrani arhiv Državnega zbora Republike Slovenije.

11. junij 1991: MARKO POGAČNIK: Vabilo za enajsto sejo 11. junija je vsebovalo dve točki dnevnega reda: odločanje o nadaljnjem postopku s prispelimi natečajnimi deli in opredelitev do predlogov po končanem natečaju. Že naslednji dan pa je prišel nov sklic(!) za to sejo, v katerem je bila le ena točka: obravnava dopolnjenega natečajnega dela Marka Pogačnika v povezavi s predlogom amandmaja C k ustavi Republike Slovenije. Komisija torej ni odločala in odločila glede finalnega izbora ampak se je nekdo odločil namesto nje (Marko Pogačnik je sin prijatelja dr. Franceta Bučarja). [Aleksander Hribovšek: 20 let državnega emblema in zastave, 2011]. Odločitev je bila torej sprejeta po politični poti, ob popolni odsotnosti stroke. Glej tudi članek v spletni različici časopisa Delo: Tomaž Švagelj: Oprijem identitete naroda, 28. oktober 2013.

Slovenska zastava na vrhu Triglava, 12. junij 1991.
Foto: Joco Žnidaršič

12. junija 1991: SLOVENSKA ZASTAVA NA TRIGLAVU. Na Triglavu je zaplapolala slovenska zastava, takrat še brez grba. Janez Brojan je o dogodku posnel kratek film.

21. junij 1991: Na dvanajsti seji so ugotovili, da njihove odločitve ne morejo več vplivati na razplet ob sprejemanju amandmaja. Edina svetla točka te seje je bilo morda mnenje mag. Damjana Ovsca, ki je edini dojel pomen simbolov za slovenski narod in pripomnil, da Triglav ni simbol, ampak znak, in s tega vidika predlagani grb sploh ne more biti primerna in trajna rešitev za novo državo. [Aleksander Hribovšek, 2011].

24. junij 1991: Ponovni vzpon na Triglav in prižig kresa. Janez Brojan posnel kratek film.

Slavnostna seja Državnega zbora, 25. junij 1991. Foto: Salomon 2000.

Uradni list Republike Slovenije, Št. 1, 25. junij 1991.

24. junij 1991: UZAKONITEV TEMELJNE USTAVNE LISTINE (DAN DRŽAVNOSTI). Skupščina Republike Slovenije je na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Prav tako je na skupni seji vseh zborov sprejela odlok o razglasitvi amandmaja C k Ustavi Republike Slovenije. Zanj je glasovalo 187 delegatov, trije so bili proti, osem pa se jih je vzdržalo. Z ustavnim amandmajem C so bili v temeljno ustavno listino zapisani osnovni simbolni atributi novega [Pogačnikovega] slovenskega grba in definirane barve grba in zastave. [Deklaracija ob neodvisnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 1, 25. junij 1991].

26. junij 1991: RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. Milan Kučan ob slovesnosti na Trgu revolucije v Ljubljani razglasi samostojnost Republike Slovenije. 

27. junij 1991: ZAČETEK VOJNE ZA SLOVENIJO. Z napadom Jugoslovanske ljudske armade se je pričela, na Primorskem dan prej, desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna. Zaključila se je 7. julija, ko je Slovenijo zapustil še zadnji vojak JLA.

Grb Marka Pogačnika je postal z objavo v uradnem listu legitimen slovenski grb in izpolnjeni so bili vsi pogoji, da se pristopi k njegovi izdelavi. Vlada je začela iskati izvajalca, ki bi bil pripravljen sprejeti naročilo. Nalogo je prevzel Marko Herman, generalni tajnik v skupščini RS.

IZDELAVA SLOVENSKEGA GRBA - LITOSTROJ

PREVZEM NAROČILA

Izdelava slovenskega grba se je začela v času desetdnevne vojne za Slovenijo. Ivan Bašnec, dipl. org. dela, nekdanji Litostrojčan, takrat pa vodja službe vzdrževalno-investicijskih del na poslopju slovenskega parlamenta, je Marku Hermanu predlagal, da se naročilo za izdelavo grba ponudi tovarni LITOSTROJ in hkrati priporočil svojega nekdanjega sodelavca ter soseda Janka Fondo, mojega očeta. Marko Herman se je s predlogom strinjal.

Ivan Bašnec je po telefonu osebno poklical mojega očeta, ki je bil ravno takrat z družino na dopustu - kot ponavadi smo bili na družinskem vikendu na Zaplani nad Vrhniko - in mu predstavil svojo ponudbo. Oče se spomni, da so ga prišli na Zaplano iskati s protokolarnim osebnim avtomobilom in ga mimo barikad prepeljali v stavbo parlamenta. Šoferja je, če se prav spomni, spremljal Ivan Sabol, roj. 1939, predmetni učitelj na ICL (Izobraževalni center Litostroj), ki je poznal očeta in pot do naše hiše na Zaplani. To je bil čas, ko smo po radiu spremljali vojna poročila takratnega ministra za informiranje Jelka Kacina.

30. junij 1991: POGOVOR V STAVBI PARLAMENTA IN PREVZEM SKICE GRBA. Uvodnega srečanja in kratkega pogovora o prevzemu naročila ter izdelavi grba, so se v stavbi parlamenta tako udeležili: generalni tajnik skupščine RS Marko Herman, vodja službe vzdrževalno-investicijskih del na poslopju slovenskega parlamenta Ivan Bašnec, izbran avtor novega slovenskega grba Marko Pogačnik in vodja modelne mizarne v Litostroju Janko Fonda, ki je v imenu Litostroja in kot edini predstavnik podjetja tudi uradno prevzel naročilo in skico za izdelavo grba. Ja, skico. Pogačnik je na iz delovnega bloka iztrganem listu formata A4 skiciral grb, poudaril glavne atribute in risbo predal Fondi. Oče je v zvezi s tem dogodkom zapisal: "Gospoda Marka Pogačnika sem spoznal v dnevih vojne za samostojnost Slovenije v parlamentu, kamor so me z vladnim avtom ob odmikanju barikad pripeljali z Zaplane. Gospod Marko Pogačnik mi izroči skico grba na A4 formatu. ... Grb ni oblikoval gospod Pogačnik. Grb je reliefno oblikoval Fonda Ivan Janko. Marko je grb na moj poziv testiral z bajalico in ugotovil, da je to kar je želel.". Mnenje grboslovne stroke o ustreznosti grba je nekoliko drugačno.

Vloga takratnega direktorja TOZD PUM [Proizvodnje ulitkov in modelov] Zvonimirja Volfanda v tem času ni povsem jasna, saj ga na pogovoru ob prevzemu naročila ni bilo. Je pa projekt seveda nekako moral potrditi.

POSKUSNI GRB - OBDOBJE POSPEŠENEGA DELA

LITOSTROJSKA KOORDINACIJSKA EKIPA. Direktor TOZD PUM dipl. inž. Zvonimir Volfand; delegat v občinski skupščini Ljubljana-Šiška inž. org. Franc Kostevc; vodja modelne mizarne inž. org. Janko Fonda in občinski svetnik (nekdanji predsednik Sindikata Litostroj) in vodja sive livarne Franc Kranjc.

1. julij 1991: PRIPRAVA MODELNEGA NAČRTA. Fonda izdela modelni načrt. Pogačnikovo skico, ki se je nato še nekaj časa valjala po litostrojski mizarski delavnici, na koncu pa je očitno ostala med drugimi odpadki, natančno preriše v geometrijsko formo, določi razmerja, obliko in relief. Pri tem ima vso svobodo, ohrani le tri osnovne Pogačnikove atribute: Triglav, zvezde z grba Celjskih grofov in morje. Nalogo za izdelavo modela grba v lesu zaupa enemu svojih boljših delavcev, vzornemu in natančnemu modelnemu mizarju Miroslavu Plešcu, s katerim se na osnovi modelnega načrta tudi dogovorita za podrobno konfiguracijo in oblikovni izgled. Projektna dokumentacija s podrobnim načrtom slovenskega grba, ki jo je pripravil in leta 1992(?) na TVS predstavil Pogačnik je torej v resnici nastala na osnovi izdelka in ne obratno, kot je bilo to predstavljeno javnosti. Glej tudi: Intervju z Markom Pogačnikom iz leta 2011.

Leseni primerek grba za nižji protokol,
ki  je bil skupaj s še tremi različno patiniranimi
vzorčnimi grbi razstavljen v veži parlament.

2. julij 1991: IZDELAVA LESENEGA MODELA. Modelni mizar Miroslav Plešec izdela leseni model slovenskega grba v ti. tretji velikosti (višina 500 mm), ki pozneje postane uradni grb nižjega protokola.

Po izdelavi modela Fonda po telefonu pokliče Pogačnika in ga povabi v modelno mizarno, da poda svoje mnenje. Pogačnik pride in z bajalico oceni obliko in relief grba, postavitev atributov in navdušeno izjavi, da je z izdelanim modelom grba izredno zadovoljen, saj se ta bioenergetsko odziva pozitivno. Oče ga mimogrede prosi, da izmeri še energijo njegove pisalne mize. Tudi tam bajalica pokaže pozitivno energijo.

Janko Fonda je model grba, ki je prestal bionergetski test Marka Pogačnika predal Francu Kranjcu, vodji sive livarne v Litostroju, ta pa je svojim delavcem naročil, da napravijo tri odlitke grba v bronu. Vsakega z drugačnim odtenkom (patino). Za izvedbo patiniranja in brušenja je bil zadolžen Franc Jenko, vodja vzdrževanja v sivi livarni.

2. julij 1991: Milan Kučan, predsednik Predsedstva RS na novinarski konferenci v Cankarjevem domu v Ljubljani, ob napadu Jugoslovanske armade na Slovenijo govor zaključi z besedami: "Po tej vojni, ko se bo končala, ne bo nič več tako kot je bilo prej. Nič več. Potem bo nov čas in se bomo pogovarjali o novih stvareh."

3. julij 1991: RAZSTAVA VZORCEV GRBA V VEŽI PARLAMENTA. Skupaj z osnovnim (lesenim) modelom v veži parlamenta razstavijo tri, po patini si različne, odlitke grba v bronu. Poslanci so s svojim podpisom izbirali sebi najbolj všečnega. Grb, ki je dobil največ glasov je šel v nadaljnjo izdelavo. Slovenski grb je dobil svojo končno obliko in vsebino in TOZD PUM [Proizvodnja ulitkov in modelov] LITOSTROJ je pristopil h izdelavi uradnih državnih grbov za protokol.

IZDELAVA PROTOKOLARNIH GRBOV

LITOSTROJ je pristopil k izdelavi treh različno velikih protokolarnih grbov in enega (najmanjšega) jubilejnega, ki je bil namenjen prostemu trgu. Največja dva sta unikatna, narejena torej samo v enem primerku, in tudi protokolarno zaščitena, za oba je moralo vodstvo Litostroja podpisati izjavo, da bo tako tudi ostalo, tretji po velikosti pa je namenjen nižjemu protokolu, torej različnim državnim organom, občinskim odborom, predstavništvom, tudi mejnim prehodom, itd.).

1. GRB ZA SKUPŠČINO. Grb je pritrjen na steno slovenskega parlamenta. Visok je 1250 mm in težak okoli 130 kg. Vodja modelne mizarne Janko Fonda je nalogo za izdelavo modela zaupal svojemu vzornemu in natančnemu modelnemu mizarju Miroslavu Plešcu. Grb je unikaten. V samo enem primerku so ga odlili v sivi livarni pod vodstvom Franca Kranjca. Ko so tako velik in težak grb pritrjevali na steno parlamenta, ki mu je predsedoval dr. France Bučar so se pod vtisom njegovega takratnega verbalnega dialoga z Vitomilom Grosom šalili, da "ne smejo afne guncat in ga [grb] morajo sidrati tako, da Bučarju ne pade na glavo". Tako je grb s 16 mm vijaki na treh mestih sidran skozi 800 mm debelo steno parlamenta. Odstranitev starega (jugoslovanskega) grba in namestitev novega (slovenskega) je bila opravljena ob koncu leta 1991 ali v začetku leta 1992.

2. GRB ZA DRŽAVNI ZBOR. Grb je pritrjen na steno dvorane Državnega zbora. Visok je 840 mm in težak okoli 75 kg. Fonda je nalogo za izdelavo modela zaupal modelnemu mizarju Branku Cafuti. Grb je unikaten. V samo enem primerku so ga odlili v sivi livarni pod vodstvom Franca Kranjca. Pritrjen je bil septembra ali oktobra 1991.

3. GRB ZA NIŽJI PROTOKOL. Grb je pritrjen v številnih občinskih dvoranah za potrebe raznih občinskih odborov, ipd., in ga je mogoče izdelati po naročilu. Visok je 500 mm.

4. JUBILEJNI GRB. Grb namenjen prostemu trgu, tudi kot darilo ob različnih jubilejih: upokojitvah, slavnostnih obletnicah, priložnostnih podaritvah, ..., ipd.. Visok je 300 mm.

Največja dva grba, unikatna in protokolarno zaščitena, sta bila po litju skladiščena v zapečatenih zabojih in pripravljena za prevzem s strani državnega protokola. Te vrste prevzem se ni nikoli zgodil. Grba so v parlament dostavili Litostrojčani sami, ob montaži. Vsak izvirni grb napravljen v Litostroju ima zadaj vlit zaščitni znak litostrojske livarne.

Po očetovem védenju so vsi, ki so bili vključeni v izdelavo slovenskega grba, to delo opravili voluntersko. Plačani so bili le za svoje redno delo. Tudi Pogačnik naj bi se pisno odpovedal honorarju za idejni osnutek.

23. december 1991: USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE. Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike Slovenije USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE. 

V 6. členu sta podrobneje opisana grb in zastava: "Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Himna Slovenije je Zdravljica. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.". Št. 001-02/89-2/75 Ljubljana, dne 23. decembra 1991. Podpisnik je bil Predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar. 

Skupščina je s sprejemom prve slovenske ustave in delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno postavila temelj novemu pravnemu sistemu in parlamentarni ureditvi države. Ta temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, ki ga praznujemo od leta 1997.

1. marec 1992: OČETOVA UPOKOJITEV. S 1. marcem 1992 se je oče upokojil. Ob upokojitvi je svojemu direktorju Zvonimirju Volfandu predlagal, da v imenu TOZD PUM sproži postopek za uveljavitev avtorske in patentne zaščite slovenskega grba. Postopek ni bil izpeljan. Tako lahko danes slovenski grb izdeluje kdorkoli, izvirni pa je le tisti z zaščitnim znakom litostrojske livarne.

6. december 1992: prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji.

23. decembra 1992: konstituiranje državnega zbora. Na ta dan se je državni zbor na prvi seji konstituiral s potrditvijo mandatov in izvolitvijo vodstva, sprejel pa je tudi začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine France Bučar, prvi predsednik državnega zbora pa je postal Herman Rigelnik.

Prvo zasedanje državnega zbora 23. decembra 1992: govori predsednik Milan Kučan, za njim sedi predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Foto: Delo.

20. oktober 1994: ZAKON O GRBU, ZASTAVI IN HIMNI. Z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) so bila določena pravila o rabi in uporabi osnovnih slovenskih državnih simbolov.

SPOR ZARADI ČLANKA

7. marec 2008: SPORNI ČLANEK. Po dolgih letih zatišja je pravo razburjenje povzročila v lokalnem glasilu LITOstroj novice objavljena Zgodba o slovenskem bronastem grbu z naslovom: V Litostroju ulili prvi grb Slovenije. Omenjen članek je nastal na pobudo Franca Kostevca, ta pa je v njem predstavljen nič manj kot vodja projekta.

Članek v internem glasilu LITOstroj novice, 7. marec 2008.
Levo: modelni mizar Branko Cafuta z modelom največjega slovenskega grba

Zadnje dni marca 2008 je na vsebino članka očeta po telefonu opozoril Ivan Bašnec. Glede na to, da je Kostevc, tako po očetu, kot del ekipe deloval samo na papirju, oziroma: "Kostevc ni bil nikoli vodja projekta. V tej zgodbi ga ni bilo nikjer in si je vedno prisvajal vse, do česar ni imel absolutno nobene pravice. Je velik manipulator. Za vsako zgodbo, ki jo tov. Kostevc proda je vprašljiva, prevzame jo od drugih prodaja pa kot svojo.", je očeta, pa ne samo njega, objavljeni članek precej ujezil. Nemudoma je po telefonu poklical Kostevca, ta pa se je na očitke branil, da ga je novinarka (Barbara Režek) napačno razumela.

26. marec 2008: DOGOVARJANJE O SKUPNEM POROČILU. Janko Fonda po telefonu prvič pokliče Barbaro Režek, vodjo odnosa z javnostmi v Litostroju in takrat odgovorno urednico litostrojskega glasila LITOstroj novice, ki je tudi objavila sporni članek, ter pojasni zadevo. Zahteva preklic vsebine objavljenega članka, ki ima tudi sicer nekaj vsebinskih napak, in javno opravičilo, hkrati pa jo povabi, da se seznani s pravimi dejstvi. Na skupni pogovor z novinarko o nastanku grba naj bi bili na predlog Fonde na vikend na Zaplani povabljeni vsi ključni akterji: Zvonimir Volfand, Franc Kostevc, Ivan Bašnec, Janko Fonda in Franc Kranjc. Skupaj z novinarko bi predebatirali celoten postopek nastajanja slovenskega grba in povzetek tega predstavili javnosti. Barbara Režek na to načelno pristane, a se kasneje izmika.

Po nekajdnevni neodzivnosti, oče 30. in 31. marca, ter 1. aprila, Barbaro Režek kliče ponovno. 1. aprila očeta pokliče Bašnec in v pogovoru tudi sam izrazi ogorčenost nad neodzivnostjo. Novinarka se oglasi šele na klic 2. aprila, se opraviči, ter očetu pojasni, da so se medtem znotraj podjetja dogovorili, da novega članka ne bo. Oče novinarki očita, da je podlegla pritisku Franca Kostevca in jo hkrati opozori na novinarski etični kodeks. Barbara Režek obljubi, da znova pokliče 22. aprila, ker bo do takrat odsotna. Oče je bil v tej fazi dogovarjanj znotraj Litostroja pravzaprav v podrejenem položaju, saj je bil takrat že 16 let upokojen in brez neposrednega stika s podjetjem.

V tem času so se brez očetove vednosti Zvonimir Volfand, Franc Kostevc in Ivan Bašnec medsebojno dogovorili, da od nadaljnjih pogovorov v zvezi s slovenskim grbom odstopijo. Kot je Bašnec nekoliko kasneje povedal očetu, menda zato, "ker je bil Volfand mnenja, da po tolikem času nima pomena znova odpirati zgodbe in tako po nepotrebnem vznemirjati javnosti". Izjava, če je bila res taka, je najmanj čudna. Skupno srečanje na Zaplani je tako odpadlo. Oče je Bašnecu očital, da ga je s člankom, ko ga je nanj opozoril, najprej izzval, potem pa pustil na cedilu. Bašnec se je izgovoril, da ni imel druge možnosti. 21. aprila 2008 oče znova pokliče Barbaro Režek, ki pa se na klic ne odzove.

22. april 2008: SREČANJE Z NOVINARKO. 22. aprila je Barbara Režek, kot je v začetku aprila obljubila, res poklicala. Oče se odloči, da pogovor z njo kljub vsemu izpelje. Če tudi sam. Barbara Režek se pripelje na Zaplano in z očetom posnameta pogovor. Članek iz tega intervjuja pa ni bil objavljen.

O sami izdelavi slovenskega grba je Janko Fonda pozneje zapisal: "Ko sem gledal [TV] oddaje, razprave o grbu nisem mogel verjeti. Bili smo [grboslovno] neizkušeni - amaterji. Nihče, ne glede na vse, ne more izničiti dejstva, da Slovenija ima svoj grb, prvi grb. In nihče drug ne more te zgodovine spremeniti. Prav tako ne more spremeniti dejstva, da se je rodil v takratni Proizvodnji ulitkov in modelov [PUM], tudi tega ne, kdo je pri projektu sodeloval. Kljub takratnemu mojemu nasvetu je bila zanemarjena [neupoštevana] pravica PUM po patentni zaščiti izvornega grba."