Kako ohraniti rodoslovno zbirko
V zvezi z zapuščinskimi rodoslovnimi zbirkami je potrebno razčistiti najprej njihovo obliko hranjenja. Povsem jasno je, da je rodoslovna zbirka ohranjena zgolj kot tisk na papirju, pa naj bo ta še tako obsežen, skrbno pripravljen in grafično predstavljen, komaj kaj več vreden, kot so vredni današnji zapisi v cerkvenih in drugih knjigah iz katerih je rodoslovec črpal podatke zanjo. Naslednik, ki si bo želel izdelati rodovnik zase, bo moral ponovno opraviti celoten proces združevanja in povezovanja podatkov, le en sekundarni vir več mu bo na voljo. Morda bo imel nekatere informacije nekoliko bolj na kupu, ampak to je tudi vse.
Bistvo rodoslovne zbirke je namreč v dinamični povezanosti posameznih oseb v medsebojna sorodstvena razmerja, katere ni mogoče prikazati v tiskani obliki. Vsaka nekoliko obsežnejša rodoslovna zbirka vsebuje mnogo več informacij kot jih dopušča prikazati tehnologija tiska. Mnenje, da imajo informacije, ki so shranjene na papirju daljši obstoj od informacij shranjenih v digitalnem arhivu, postane pri tem nepomembno. Tehnologija napredka hranjenja arhivskega arhiva gre in mora iti v smeri ohranjanja tudi digitalnega arhiva, pa ne samo zaradi rodoslovja, saj rodovniki danes niso edina dinamična zbirka podatkov, ki je ni možno brez izgube informacij prikazati na papirju.
HRAMBA v SPLETNI BANKI
Številne podatkovne banke, ki danes izpolnjujejo globalno informacijsko omrežje in vsakemu uporabniku, ki ima dostop do spleta, nudijo vpogled v različne zbirke, hkrati pa mu dajejo možnost aktivnega dopolnjevanja le teh z rezultati njegovega lastnega dela so gotovo najboljša, če ne edina garancija, da se bodo podatki ohranili. Ali (in če, kako) bo kdo svojo zbirko tržil, pa je tako ali tako, kot velja tudi na splošno, odvisno od vsakega posameznika posebej. Zbirka katere njen avtor (ali njegovi dediči) ne bo zaupal globalni banki (rodoslovcem je na voljo kar nekaj takih od katerih si lahko obetajo skrbništvo na daljši rok: GeneaNet, MyHeritage, Geni, Ancestry, Family Tree, ...) bo zagotovo izgubljena.
Z vprašanjem ohranjanja spletnih vsebin, med katere lahko vključimo tudi rodoslovne zbirke, se poglobljeno ukvarja tudi naša največja študijska knjižnica NUK z ustvarjanjem lastne digitalne spletene knjižnice.
HRAMBA pri SRD
Za tistega, ki svoje zbirke ne želi deliti z globalnim svetom, je nekaj upanja tudi v okviru domače soseske. Pa to ni domači arhiv. Ta bo, če ne bo imel skrbnika v nasledniku, prav tako izgubljen, četudi bo napravljen na več različnih medijih in v več izvodih. Domači rodoslovec v Sloveniji ima možnost, da svojo zbirko zaupa v hrambo Slovenskemu rodoslovnemu društvu (SRD), ki je trenutno edino domače društvo, ki sistematično hrani tovrstno digitalno gradivo. Poleg tega društvo obeta na tej stopnji odločitve tudi največjo verjetnost, da se bo zbirka ohranila.
IZDAJA na CD
Kdor tudi tega ne želi, ima pa bogato rodoslovno zbirko temelječo na sistematični obdelavi širšega lokalnega območja, ki je zanimiva tudi za širšo skupnost, lahko razmišlja tudi o avtorski izdaji svojega dela v digitalni obliki, ob potrebnem upoštevanju zakonskih določil o varnosti osebnih podatkov seveda, s katero prepusti skrb za ohranitev svojega dela morebitnim kupcem CD-ja. O tej obliki ohranitve (publikaciji) rodoslovnega gradiva bi lahko, vsaj kot dopolnilni možnosti, razmišljalo tudi rodoslovno društvo samo, seveda ob soglasju z darovalci posameznih zbirk. Je pa to način, ki dolgoročno najbrž ne zagotavlja ohranitev zbirke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar