Lea Kalc Furlanič: "Rodoslovec Robert Fonda je po izobrazbi informatik. Nima diplome iz zgodovine, ni študiral latinščine, vendar ima izjemno široko humanistično znanje, ki si ga je pridobil z več kot 20-letnim raziskovanjem predvsem kraških družin in zgodovine. Velja za najboljšega rodoslovca za Primorsko, ki ima v svoji zbirki podatkov obdelanih 150.000 oseb in vse je rodoslovno povezal."
 |
| Lea Kalc Furlanič: Primorske novice, 4. november 2017. [povečaj] |
Publicistka Jasna Majda Peršolja je pred časom v Kosovelovem domu na predstavitvi rodoslovca Roberta Fonde, po starših [po očetu] iz Lokve, gosta predstavila: "Robert je najboljši rodoslovec za Primorsko. O vaših družinah ve več, kot veste o njih vi sami." A četudi njegovo raziskovalno delo poznajo in zelo cenijo ne samo na Primorskem in v Sloveniji, temveč tudi v Ameriki in drugih državah po svetu, je Robert Fonda skromen, preprost človek, ki je predvsem z dušo in srcem predan nenehnemu preučevanju starih dokumentov in iskanju še in še podrobnosti iz zgodovine Krasa, Primorske in njenih ljudi.
Popisal vse rodbine v Lokvi do prvega krsta leta 1664
V Lokvi, kraški vasi, od koder izvira njegov [po očetu] rod, je poznan predvsem po tem, da je preučil vse rojstne, poročne, pogrebne in vse družinske knjige, ki o tej vasi obstajajo, pa tudi urbarje in druge zapise, s čimer je zbral podatke o Lokvi tja do začetka [konca!] 16. stoletja. "Na podlagi teh raziskav in popisov sem naredil rodoslovna debla vseh družin v Lokvi," nam je povedal na pogovoru v Kopru, kamor rad pride z družino na oddih. Sicer živi v Ljubljani, saj se je njegov oče tja iz Lokve preselil najprej zaradi študija, nato pa še zaradi službe v Litostroju [najprej zaradi službe, študiral je kasneje]. "A kot otrok in najstnik sem redno zahajal v Lokev k noni in drugim sorodnikom na počitnice, zato je tudi po tej plati, ne samo prek matičnih knjig in družinskih knjig, dobro poznan," še o sebi pove rodoslovec, ki je član Slovenskega rodoslovnega društva in njegov podpredsednik.
Rodoslovci, zgodovinarji, etnologi, latinisti in drugi, ki se zanimajo za Kras, pa ga poznajo tudi po njegovi obširni rodoslovni zbirki Kraševci. In po njegovem blogu, kjer je najti izjemno bogato gradivo, zbrano in oblikovano v kakovostne poljudno-znanstvene zapise, ki bi bili vredni tudi objave v knjigah, publikacijah Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru in še kje. Na blogu tako lahko najdemo od podatkov v obliki rodoslovnih družinskih debel do fotografskega gradiva, skeniranih dokumentov, zapisov v obliki kronik o ljudeh, krajih, dogodkih, poklicih, hišnih imenih, lastništvu zemlje, šolanju in še marsikaj.
V rodoslovni zbirki Kraševci je sistematično uredil: osnovni seznam (ime in priimek) oseb v zbirki, rojenih med letoma 1900 in 1990; zapisi poklicev (oziroma dejavnosti), kot agricola, rusticus, villicus, ki v osnovi označujejo kmeta, so v zbirki praviloma izpuščeni; zapisan je gosposki status osebe (D'nus, D'na ...), plemiški naziv (Nob., pl. ...), pridevek (M'ro, Rd., dr. mag., ...); poleg tega so v zbirki še podatki od leta 1770 [od 17. stoletja, 1770 je leto, ko so bile vpeljane hišne številke] dalje, ki so skoraj v celoti povzeti neposredno iz primarnih virov, izjemoma so plemiški rodovniki, ki sicer predstavljajo manjši delež zbirke (ti temeljijo pretežno na sekundarnih virih - rodbinskih kronikah, zbirkah, družinskih genealogijah, prepisih iz matičnih knjig in drugih).
Naučil se je latinščine
O Lokvi Fonda pove, da jo je obdelal z vsemi možnimi podatki, iz katerih je lahko rekonstruiral informacije, kje so bile domačije, kje delavnice ... Vse do 16. stoletja, v čas, ko še ni bilo zemljiške odveze, ki jo je uvedla Marija Terezija [zakon o zemljiški odvezi je bil sprejet šele po marčni revoluciji leta 1848], in so ljudje živeli v tako imenovanih hubah, na zaključenih celotah zemlje, ki je bila določena kmetu, ni je smel prodajati, ampak le deliti [praviloma] med sinove.
Fonda o Lokvi še navaja, da je prvi vpis krsta našel v najstarejši krstni knjigi, datiran je bil na 20. maj 1664. Ker so vse [predvsem na Primorskem] zapisovali v latinščini, se je Fonda priučil tudi tega jezika. Ob tem dodaja zanimivost, da so še v 20. stoletju v matične knjige pisali v latinščini: "Imena so bila zapisana v latinskem jeziku, priimki pa v izvirnem, denimo: Franciscus Fonda." Njegovo stališče, ko sestavlja rodovnike, je, da vsa imena ohranja v latinščini, jih ne prevaja, v čemer se od ostalih slovenskih rodoslovcev razlikuje. Našteje nekaj lokavskih priimkov: Mevlja, Božeglav, Čok, Mlja, Ban, Sila, Fonda, ...
Kako je Pirančan Fonda prišel na Kras?
"Kako to, da se je istrski oziroma piranski priimek Fonda znašel v Lokvi, na Krasu? Ja, odkril sem, da je to še iz časa beneških vojn [habsburško-beneška vojna 1508-16 je pripeljala do tega, da je približno četrtina istrskega polotoka na severovzhodu, ki je bila do takrat pod Benečani, pristala v rokah Habsburžanov],
Pojasni še, da je svojo pot rodoslovca začel pri svoji družini v Lokvi, od tu so ga predniki vodili v Vremsko dolino in širše, celo do Bosne. Tako so se veje širile še na druge družine po drugih krajih, ki jih je tudi podrobneje raziskal in nazadnje ustvaril zelo bogato zbirko podatkov, vseh rodoslovno povezanih med seboj.
O Lokvi pove še marsikaj, med drugim tudi, da - če znaš "brati" matične in družinske knjige, odkriješ drobce iz lokalne kronike, ki sicer niso znani, a če jih znaš povezati, združiti, se izlušči zgodovina, ki ni nikjer zapisana. "Zame je to srž mojega raziskovanja. Na podlagi tudi tovrstnih podrobnosti lahko, n primer, določim, kje je imel prvo zemljo rod Čokovih. Morda malo zapleteno za nepoznavalce, a zame je to raziskovalni izziv," opiše svoje delo rodoslovec. Zanimive so mu tudi navedbe v družinskih knjigah, ki so jih pisali župniki, a [tudi] v domačem jeziku, ne [samo] v latinščini, ki so jo uporabljali v matičnih knjigah. "V družinskih knjigah izbrskaš marsikaj, o poklicih, od kod so ljudje prišli, njihove osebne lastnosti, kako se je reklo pri hiši, s čim so se ukvarjali, kaj je družina preživljala, od česa so obolevali, kakšne letine so imeli, s kom so se kregali, koga nagnali iz vasi, ...Vse to daje dušo lokalni kroniki, zgodovini," razloži Fonda. Poudari še, da če so družinske knjige zanimiv in bogat vir, so matične knjige (mednje sodijo krstne, poročne in mrliške) najbolj zanesljiv vir, saj so nastajale v času dogodka.
Rodoslovne zbirke v Ameriki dostopne na spletu
Veliko sodeluje s slovenskimi izseljenci v Ameriki, ki iščejo svoje korenine. Fonda pove, da mu je ob oblikovanju njihovih rodovnikov poleg domačih matičnih in družinskih knjig v veliko pomoč splet, saj so rodovniki Američanov [razpoložljivi viri za njihovo izdelavo] do druge polovice 19. stoletja digitalizirani. "Precej rodoslovnih zbirk po svetu je javno dostopnih prek spleta, pri nas za zdaj digitalizirajo le v mariborski in ljubljanski nadškofiji, saj gre za dolgotrajno in mukotrpno delo," pojasni.
"Robert Fonda je poleg svojih sistematičnih rodoslovnih raziskav znan po zavidljivih sposobnostih raziskovanja s pomočjo javno dostopnih spletnih objav," ocenjuje Peter Hawlina, predsednik Rodoslovnega društva Slovenije. Sicer mu raziskovanje in zbiranje podatkov po Sloveniji vzame ogromno časa, hodi v arhive, knjižnice, po grobovih, župniščih, cerkvah, med ljudi ... Ljudje ga prosijo, da jim pomaga najti sorodnike, daljne prednike, izseljence v tuje države. Vselej to opravi uspešno, zato ne čudi zahvala ene od naročnic družinskega debla svoje družine, Ljube Kenda, ki se je "špici slovenskih rodoslovcev", kakor ga opisujejo kolegi, na blogu zahvalila: " Spoštovani gospod Fonda, hvala za vaše izjemno delo. Počasi dojemam, kaj vse ste zbrali in uredili in se čudim vsem zbranim podatkom."
LEA KALC FURLANIČ
Ni komentarjev:
Objavite komentar