ponedeljek, 5. oktober 2015

Srečanje predstavnikov tolminskih upornikov v Lokvi

V krstni knjigi župnije Lokev (1664-1733) sem našel izredno zanimiv zapis, ki govori o srečanju tolminskih puntarjev 8. aprila 1713 pri posestniku in davkarju Ivanu Muhi. Posnetek in transkripcijo zapisa sem posredoval dr. Dragici Čeč, ki je o tej temi ravno pripravljala članek (dr. Dragica Čeč: Upor podložnikov gospostva Švarcenek med tolminskim puntom. Kronika 63: Iz zgodovine Krasa, 2015). 

Zapis o srečanju pri Muhi v Lokvi: Krstna knjiga Lokev, 1664-1733.








Moj poskus transkripcije in prevoda zapisanega besedila, ki je bilo tudi pečateno, a je kasneje pečat odpadel.

Transkripcija: "8 Aprilis 1713 facta est gtio [congregatio] Jurisdictionis Villarum Povir, Sessana, Casle in Villa Corgnal advenerunt ad Domum Dni Joannis Muha ut Judicis ...murectued(?) folminorum pariter haec iurisdictio processit usque ad arce Sworznech pro imminuenda latrie (Patriae?) Urbaris e eiusdem Tabella.".

Prevod: "Dne 8. aprila 1713 so se na domu hišnega gospodarja in davkarja Ivana Muhe v vasi Lokev zbrali zastopniki vaških skupnosti Povir, Sežana, Kazlje, da pregledajo zahteve Tolmincev po znižanju urbarnih davkov in dajatev [mitnin] in jih posredujejo na grad Sworzneck [Švarcenek].".

Ker sem v članku dr. Čečeve kot vir naveden pri nekem drugem, po mojem manj pomembnem zapisu, prilagam celotno elektronsko korespondenco z dr. Čečevo:

KORESPONDENCA.


Robert Fonda <robert.fonda@gmail.com>
Ljubljana, 21. marec 2014.

Za dragica.cec, Jozica.

Spoštovana dr. Dragica Čeč,

Pred dnevi me je gospa iz Lucije [Jožica Kolenc] opozorila na članek v Primorskih novicah o predstavitvi vaše raziskave o Tolminskem puntu leta 1713 v katerega so bili tako ali drugače vpeti tudi številni Kraševci. Glede na to, da predvsem kot rodoslovec, že leta raziskujem rodbine po vaseh na Krasu in se posebej posvečam tudi splošni zgodovini vasi Lokev od koder izvira moj oče, me je prijetno presenetila zame nova informacija o takratnem Lokavcu Ivanu Muhi (1684-1741), ki je bil, kot pravite, tudi udeležen pri tej kmečki vstaji. Ob njem omenjate še Mihaela Kjudra (1689-1735) iz Kazelj (pd. Kjudrov) in še dve osebi: Štefana Renka, župana iz Sežane, in Filipa Kosija, župana iz Povirja. Slednja dva mi nista znana, tudi njuna priimka delujeta v tem prostora neobičajno, zato me zanima ali imate morda posnetek listine v katerem sta bili ti dve osebi zapisani. Občutek imam, da bi lahko šlo za pomoto pri odčitku njunega priimka. Po mojem mnenju bi v primeru Renka morda lahko šlo za osebo s priimkom Renčelj, v primeru Kosija pa za priimek Kariž. Neki (očitno ugledni) Filip Kariž iz Povirja se omenja tudi dobro desetletje kasneje kot zastopnik Povircev pri sporu z Lokavci zaradi neke posesti.

Kot del rodoslovne zbirke imam tudi dokaj podrobno izdelan rodovnik Petačev (mislim, da se z njim, z izjemo posameznih zapisov Simona Rutarja, ni še nihče posebej ukvarjal), tako, da lahko prepoznam tudi starega in mladega Petača, ki sta v času upora 1713 živela v švarceneškem gradu: stari gospodar Ivan Ferdinand Petač (1654-1722) in njegova druga žena Urša rojena Orzon (1666-1716), ki je umrla nagle smrti, morda za kapjo, stara 50 let, in mladi gospodar Adelm Petač (~1680-?), sin iz prvega zakona Ivana Ferdinanda Petača in Ane Margarete Ravnikar (Raunach), ter njegova žena Ana Marija rojena Schrattenbach. Slednja sta bila stara starša zadnjega izmed rodu švarceneških Petačev Adelma (1736-1817), ki je umrl v Sežani.

Lep pozdrav, Robert Fonda, Ljubljana.

---

Odgovor: 24. marec 2014.
Dragica Cec <Dragica.Cec@zrs.upr.si>
Za meni, Jozica 

Pozdravljeni,

Najlepša hvala za poslano sporočilo. Ker je odgovor nekoliko daljši, je tudi dlje trajalo, da ste ga dobili. Glede originalov: Tekst je zelo slab, saj gre za koncepte z zelo na hitro napisanimi, tudi skrajšanimi priimki. Kopije so tako skoraj neberljive. Pa tudi pisarji so jih zapisovali na različne načine, vprašanje je, ali so jim bili predstavljeni priimki tako poznani kot so bili duhovnikom, ki so vendarle v istem okolju ostajali po več let, desetletij.

Oba podatka o obeh osebah izhajata iz različnih tipov virov. Na Kariža sem tudi jaz pomislila, a je bil enostavno zapis prekratek (kasi). Zapis se ne konča s s-jem, a je videti, da gre za nek zaključek, ki bi lahko zaznamoval neizpeljano črko s.  Navede, da je star 60 let (ta starost je verjetno približna) in je povsem mogoče, da živi še 10 let.  Glede na poznejšo informacijo o njegovi pojavnosti v lokalnem sporu, se mi zdi interpretacija Kariž na mestu, še več, gre najverjetneje za istega človeka. Od kod pa je ta podatek? Iz dela Uga Cove ali iz kakšnega privatnega arhiva?

Z Štefanom Renkom pa je drugače. Tudi zato, ker je med imenovanimi v istem dokumentu in z isto roko naveden nekdo drug, ki se brez dvoma piše Renčelj (Renzl). Če je Renko njegov pravi priimek, ni moč trditi. Z veliko zadržanosti bi sicer lahko priimek interpretirali kot  Benko, a praviloma B pisar zapisuje na drugačen način. Dopustiti moramo možnost, da gre za njegov vzdevek ali hišno ime. Če sem prav razbrala iz vašega sporočila, je tudi Kjuder le hišno ime? Problem teh zapisov je, da ni jasno, ali se posamezniki predstavijo s pravimi ali s hišnimi imeni - tak problem je že "slavni" Ivan Miklavčič - Gradnik. V večini dokumentov se namreč ne predstavlja s pravim priimkom Miklavčič, ampak hišnim Gradnik in po "domače" Gradniku je dobila ime tudi partizanska brigada.

Presenetilo pa me je, iz metodološkega stališča (ko sem primerjala z vašimi podatki), da je Ivan Muha navedel svojo pravo starost, saj je bil res star 29 let. To starost navaja tudi v omenjenem dokumentu.

V trenutku punta na gradu ni bilo nikogar od Petačev, to je iz zaslišanj udeleženih več kot potrjeno. V vabilu sem uporabila podatke iz enega od uradnih poročil, o tem, kaj naj bi se dogajalo na gradu Švarcenek, na katerem naj bi bili po prvi verziji dogodkov tudi Petači. Poročila niso napisali Petači. Namen je bil pokazati, kako so v prvi fazi upora, pred prihodom deželno-knežje preiskovalne komisije "prirejali" uradna poročila. Temu je verjetno pripisati tudi napako v imenu, ali pa v poznejši interpretaciji, saj so se že v uradnih dopisih nekajkrat navedli napačna imena plemičev.  Ali pa so hitro zapisane priimke napačno interpretirali zgodovinarji (npr. za člana komisije, nekatere mitničarje)...

Nazaj k Petačem, ti so verjetno, ko so slišali za dogodke v Gorici (lahko po prihodu Rihemerčanov v Gorico, 26. 4. ali pa že prej), zbežali kot vse drugo plemstvo (tudi lastnika Devina ni bilo na gradu…).

Odgovor sem poslala tudi gospe, ki je navedena v kopiji sporočila. Verjetno jo določene informacije zanimajo.

Lep pozdrav, Dragica Čeč.

---

Robert Fonda <robert.fonda@gmail.com> 
Za Dragica Cec <dragica.cec@zrs.upr.si>
Ljubljana, 23. september 2015.

Zapis o srečanju pri Muhi v Lokvi: Krstna knjiga Lokev, 1664-1733.
Pred časom sem z vami izmenjal par besed o Tolminskem puntu leta 1713. Tokrat vam prilagam zelo zanimiv zapis, ki sem ga odkril v krstni knjigi Lokev (1664-1733). Ne vem, če ga poznate. Kolikor mi je uspelo razvozlati, tam piše približno: "8 aprilis 1713 facta e g'tio (congregatio?) juridictionis vilbarum Pouir Sesana Casle in Villa Corgnal advererunt ad Domus Dni Joannis Muka ut Judicis ... murectud? Tolminorum proviter hoc iurisdictis processit usque ad arcem Sworzeneck pro imminueri da latere Urbary e eiusdem Gabellae.". Jaz bi to razumel (ne vem, če prav) nekako takole: "Dne 8. aprila 1713 so se na domu g. Ivana Muhe v Lokvi zbrali predstavniki občin Povir, Sežana, Kazlje in Lokev, da na grad Švarcenek naslovijo(?) zahtevo Tolmincev po znižanju urbarnih davkov.".

O tem srečanju ste že pisala in zadeve se kar ujemajo, razlika je le v tem, da to srečanje ni bilo v Kačičah, temveč v Lokvi, v hiši Ivana Muhe (razen če so se srečevali večkrat). Prilagam tudi posnetek.

Pozdrav iz Ljubljane, Robert Fonda.

---

Odgovor, 5. oktober 2015: 
Dragica Cec <Dragica.Cec@zrs.upr.si>
Za meni

Spoštovani,

Seveda se vas spomnim. Je pa v trenutnih razmerah, ko sem še na bolniški, težko ažurno odgovarjati. Članek o uporu v gospostvu Švarcenek moram nujno zaključiti, a se je vse skupaj zavleklo iz istega razloga. Zapis je dragocen in nisem bila sposobna preveriti matičnih knjig, če bi bilo kaj takega noter, ker se je zapis v eno od matičnih knjig  o uporu našel tudi v sedaj uničenih matičnih knjigah v Rihemberku.

Moj predlog bi bil sledeč: "8 aprilis 1713 facta e g'tio (congregatio? quatro) juridictionis vilbarum Pouir Sesana Casle in Villa Corgnal advererunt ad Domus Dni Joannis Muka ut Judicis ... murectud? Tolminorum proviter hoc iurisdictis processit usque ad arcem Sworzeneck pro imminueri da latere Urbary e eiusdem Gabellae.". Jaz bi to razumel (ne vem, če prav) nekako takole: "Dne 8. aprila 1713 so se na domu hišnega gospodarja in rihterja Ivana Muhe v vasi Lokev zbrali predstavniki sosesk (vaških skupnosti) Povir, Sežana, Kazlje in Lokev, da na grad Švarcenek naslovijo(?) zahtevo Tolmincev (jaz bi prej rekla, da so bili spodbujeni s stani Tolmincev) po znižanju urbarnih davkov in dajatev - mitnin".

Glede zapisa v matični knjigi, ki se mi zdi dragocen. Ker sem v stiski s časom, da bi sama preverjala, ali je mogoče, da je datum napačen?

Ali so datumi zapisov pred tem in za tem zapisom tekoči: gre za datum, ki je mesec dni starejši od uradnih poročil o dogodku?

Preverila sem na kakšen dan pride, 8. 4. pride na soboto, ki je poleg praznikov in proščenj dan, ko se zbirajo uporniki (tudi pred Devinski grad so prišli na soboto), zato ta okoliščina govori v prid dnevu.

Uradni zapisi dajejo vtis, da so bili napisani takoj po dogodkih. Do sedaj je veljalo, da so uporniki prišli na grad 11. 5, a se zaradi ednih zapisov bolj nagibam na malo bolj zgoden datum, ki je najverjetneje 8. 5. Zato ta dvom o datumu, ker je bil zapis zagotovo narejen za nazaj.

Zapis se prekrije z zaslišanji upornikov glede dogajanja tri dni pred 8. 5. in 8. 5: predstavniki oziroma bolje opolnomočenci županov v zapisu naštetih 4 vaških skupnosti: Sežana, Povir in Kazlje so prišli k Ivanu Muhi, ga precej dolgo prepričevali, da odide z njimi. To so povedali v sodnem procesu. V njegovo hišno niso odšli vsi, ampak samo  predstavniki. Nato so ti predstavniki odšli vsi skupaj na zbor k cerkvi v Kačiče, kjer so se jim pridružile tudi druge vaške skupnosti. Podatek, ki so ključni v tem dopisu je, da je napisano da so prišli k hišnemu gospodarju (to je pravni termin, zato ga ne prevajamo "z gospod") ampak z hišni gospodar Muhi. Tukaj me zanima, kako je bilo ime očetu Ivana Muhe, če je mogoče razbrati iz starejših matičnih knjig. V virih žal govorijo je o starem Muhi.

In da potrdijo, da so se zaradi davkov upirali že v začetku aprila. Po uradnih podatkih do sedaj sem lahko rekla le, da so se upirali pred 21. 4., kot piše v enem od uradnih poročil. Vsekakor bom zapis omenila v članku in se vam za informacijo zahvalila.

Na zborovanju v Kačičah (ki ni bilo edino) so sprejeli sklep, da odidejo na sedež gospostva na grad Švarcenek (arcem), kjer so tako kot piše tudi v tem zapisu, zahtevali (in dobili) urbar gospostva in zahtevali plačilo preveč plačanih dajatev, lahko tudi mitnin oziroma carin.

V članku, ki vam ga bom posredovala, sem upam, da razrešila dileme glede vej rodbine Petazzi. V mnogih virih je potrjeno, da je gospostvo v času upora imel Ferdinand (Adelmo je dobil in že komori prodal gospostvo Socerb). V virih se pojavlja tudi njegov (ne prvi sin) Nikolaj (umre leta 1720), Ferdinand pa 1722). medtem ko se naslednik gospostva Anton (Alojz?) leta 1713 ne omenja, zgolj en podložnik omenja kot svojega gospoda Antona.  Ferdinand je namreč imel sina Antona Alojza iz prvega zakona.

Podatke o starosti Kariža, župana Povirja, sem vam posredovala? Če ne, pogledam  -  izjave o starosti so seveda okvirne, ker zaslišani ne vedo točne starosti, a za orientacijo so. Je pa v Lokvi leta 1713 živel tudi neki Jurij Vadnjal (zapisana je slovenska oblika imena in italijanska priimka Badgnau), ki je moral biti nek trgovec, ker se pritožuje zaradi plačanega davka. Ste ta priimek zasledili tudi kje drugje.

Lep pozdrav,Dragica Čeč.

---

Odgovor, 5. oktober 2015: 
Robert Fonda <robert.fonda@gmail.com>
Za Dragica 

Dober večer,

Naj vam odgovorim na glavna vprašanja. Upam, da nisem česa izpustil.

1. SREČANJE PRI MUHI: Zabeležka o srečanju pri Muhi, 8. aprila 1713 je bila vrinjena med zapise krstov med 5. marcem 1689 in 13. marcem 1689. Očitno sta se takratnemu duhovniku sprijela lista in sta ob naslednjem zapisu v krstni knjigi ostali dve strani vmes prazni. Ti sta potem prišli prav za zabeležko dogodka iz leta 1713. Zraven (spodaj in na naslednji strani) sta bila kasneje dopisana še dva, ne preveč posrečena, se mi zdi, poskusa prepisa istega, sicer težko berljivega, besedila. Vam prilagam obe strani iz prve krstne knjige Lokev.

Žal so uporniki v naskoku na grad odnesli tudi urbar, v katerega liste je potem menda lokalni mesar strankam zavijali meso. Če se ne motim, je nekaj o tem pisal Jožko Žiberna v Divaškem pragu.

2. KRST IVANA MUHE: Starša Ivana Muhe (1684-1741) sta bila Ivan Muha st. in Angelika. Dekliškega priimka Angelike mi še ni uspelo odkriti. Obstaja nekaj namigov, ki pa niso zanesljivi. Morda bi podatek o njuni poroki (v letu 1666/7) našli kje v Trstu. Ivan ml. je bil njun najmlajši otrok. Prilagam posnetek zapisa njegovega krsta, ki je izgledal nekako tako: Joannes filius Leg'mus D'ni Joannis et D'na Angelica jugalius Mucha baptizatus fuit a me Argento da Argento Capellano Corgnali, Patrini fuerunt D'nus Joa'es Nicoletti et D'na Lucia filia Nobilis D'ni Julij Calo Gubernatoris Castri Sworzenech.

3. PETAČ: O Petazzih drži kar omenjate. Menda so bili sicer sprva samo Petaz in so Pettaz-i nastali kot poitalijančena oblika zapisa italijanskih zgodovinarjev. Anton Alojz je bil v času upora star 20 let. Iz svoje rodoslovne zbirke (glavnino podatkov sem povzel od Simona Rutarja) vam prilagam meni zbrane podatke o družini, ki je takrat živela na Švarceneku. (priložen register rodovnika)

4. KARIŽ: Če se prav spomnim je šlo za Filipa Kariža. Morda gre za tega (vir: KK Povir, 27.04.1658): Filippo figliolo legitimo et naturale de Gregori Caris et di madre Lucia fu batessato da me Justo Tornize pienano compadre fu Louere Maghniz et comadre Marina Suabizza tutti della villa di pouir sitto di 27. Aprile 1658. Drugega Filipa Kariža v tem obdobju nisem našel. Koliko že je bil star v času zaslišanja?

5. VADNJAL: Priimek Vadnjal je bil že v 1. polovici 17. stoletja zelo pogost v vaseh župnije Slavina: Žeje (vsaj 2 družini že pred 1600), Palčje (prav tako), Koče (1 družina v 1. pol 17. stol.), Selce (2 družini), Petelinje (vsaj 3 družine), Slavina (1 družina), Nemška vas (2 družini), Postojna (1 družina), Rakitnik (1 družina), .... V Lokvi sem prvo omembo priimka zasledil leta 1663. Takrat se pojavi Luka Vadnjal kot novinec lokavske cerkvene bratovščine sv. Rešnjega telesa. 7.6.1663 se je v Brezovici (kot vdovec?) poročil z Marino, vdovo po Matiji Zadniku iz Rodika. 1672 pa je bil krstni boter v Lokvi. Jurij, o katerem govorite, je bil verjetno njegov sin, saj so to prvi in edini Vadnjali v Lokvi takrat. Živeli so povsem na začetku vasi ob cesti proti Divači. Jurij  (~1660-?) je bil poročen z neko Nežo, s katero sta bila nekajkrat krstna botra v Divači (1699,1708,1709). Imela sta vsaj osem otrok. Nekateri so bili rojeni v Lokvi (1690-1702), drugi v Divači (1706-1708). Zapisov o Jurijevem poklicu nisem našel, bi pa znal biti prej krčmar, kot trgovec. Najstarejše znano hišno ime Vadnjala v Lokvi je bilo "Šparenblük". Ni mi uspelo ugotoviti, kaj bi to pomenilo. Žal ni matičnih virov za bolj natančen opis družine.

Toliko. Upam, da nisem bil predolg. Čimprejšnje okrevanje vam želim.

Lep pozdrav, Robert Fonda.

Ni komentarjev:

Objavite komentar