Plemeniti in neplemeniti Janežiči

Primer rodoslovne raziskave

-----

Poslano E-pošti, 27.12.2013: Zanimajo me predniki po očetovi liniji. Ded Andrej, roj. 21.10.1865 se je priženil v Paradišče iz vasi Podlipoglav in umrl dne 1.2.1944, stara mati Marija Janežič, roj. 5.11.1868, pa je umrla dne 17.5.1944. Prosim, če najdete prednike Marijinega očeta Matije Janežiča, ki naj bil rojen 12.1.1832 in se naj bi leta 1863 preselil iz vasi Brezje 10, Grosuplje v Paradišče št.11(1). Marijina mati naj bi bila Marija Štrubel, roj. 27.4.1833. Po ustnem izročilu naj bi bila Marija Janežič potomka grofovske rodbine Janežič iz Črnomlja ali Mokronoga.

-----

Plemenitim Janežičem je možno po krvni liniji slediti le kratek čas, zgolj dve generaciji, saj je zatem njihov rod izumrl, naziv plemenitih baronov Janežičev pa se je adoptivno prenesel na rod Švabov Lichtenberških. Sled nas na prelomu iz 17. v 18. stoletje najprej vodi v Ljubljano.

Mihael Janežič (1625*-1678/9)

Zgodba se začne z ljubljanskim meščanom in pekom Mihaelom Janežičem (Janetschitsch, Jantschitsch, Janesitsch), ter njegovo ženo Nežo. Mihael Janežič je bil kot pek in prebivalec Ljubljane omenjen v obdobju 1652-1657, med leti 1673-1678 tudi skupaj z ženo Nežo, v obdobju, ki sledi 1679-1709 pa se že (žal brez imen) omenjajo njegovi dediči. Družina je živela na Gornjem trgu, na mestu kjer je bilo po letu 1901 sezidano novo šentjakobsko župnišče.[1]

Potomce Mihaela in Neže Janežič bi bilo vredno poiskati v krstnih matičnih knjigah (najverjetneje) župnije Sv. Jakoba v Ljubljani. Morda med njih sodijo tudi vsaj nekateri izmed oseb omenjenih v nadaljevanju.

-----
[1] Urbarne knjige mesta Ljubljane

Dijaki Janežiči v Ljubljani

V tem času so med slušatelji[2] na jezuitski klasični gimnaziji v Ljubljani omenjeni tudi naslednji ljubljanski Janežiči: Danijel, Martin in Franc. Glede na čas študija so bili vsi rojeni v drugi polovici 17. stoletja, ocenjeno med leti 1660 in 1690.

- Daniel Janeschiz (1677-1678, Gramm.)
- Martin(us) Janes(c)(h)i(t)z (1692-1697: Princ., Grammat.; Sytaxista; Poeta, Rhetor., tubista)
- Franciscus Janes(c)h(iz)(h) (1697-1700: Paruista, Principista, Grammat.; 1706-1708: Logicus Trombonista, Physic)

-----
[2] Zbornik Ljubljanski klasiki (1563-1965), Ljubljana 1999

Janežič pl. Adlersheim

Janez Anton pl. Janežič (1664/5-1730)

Med vrstnike zgoraj omenjenih sodi tudi Janez Anton Janežič, za katerega je bilo moč ugotoviti, da je bil premožen ljubljanski meščan in trgovec. Dne 28. novembra 1690 se je v ljubljanski stolnici (cerkev Sv. Nikolaja) poročil z Marijo Jakobo de Giorgio, najverjetneje hčero Matije in Sofije de Giorgio.

Janez Anton Janežič (Johann Anton Janeschitsch) je po zapisih v davčnem urbarju leta 1702, in verjetno vse do svoje smrti leta 1730, živel v hiši na Mestnem trgu, v bližini ljubljanskih Križank, tam kjer ima danes svoje prostore lokal "Pod skalco". Hišo je leto po njegovi smrti, torej leta 1731, prevzela vdova ljubljanskega lekarnarja Marija Barbara Hueber.[3]

Janežič je bil med leti 1704 in 1713 pri Sv. Nikolaju boter vsaj osmim v tej cerkvi krščenim otrokom.

Isti je bil v obdobjih 1712/3 in 1715/6 dvakrat ljubljanski župan. In leta 1716 je bil kot prvi iz rodu Janežičev povzdignjen v plemiški stan. Postal je baron s pridevkom pl. Adlersheim.

Umrl je 14 let pozneje. V oporoki leta 1730 je upravljanje svoje zapuščine, tudi svoje imetje v Gradcu, na Reki in v Pazinu, zaupal Michelangelu Zoisu (očetu Žige Zoisa) in Jožefu Hueberju, trgovcu iz Ljubljane. Del obresti od ustanovne glavnice (2000 gld) je v oporoki namenil tudi za razširitev trnovske kapele ali znamenja (postavljene v času njegovega županovanja), na katerih temeljih je bila leta 1753 po načrtih Kandida Zullianija pozidana majhna baročna cerkev. Na njenem mestu danes stoji Trnovska cerkev.

Anton Janežič je umrl 3. avgusta 1730 v Ljubljani, star 65 let[3]. Imetje in plemiški naziv je dedoval njegov sin Josip Janežič iz drugega zakona z Ano Marijo Margareto Segolin (1700*-1756).

Josip pl. Janežič (1723-1780)

Po smrti Antona Janežiča se je Ana Marija Margareta 6. januarja 1737 kot vdova poročila z Leopoldom Livijem Švabom (1713-1799) z dvorca Grič pri Primskovem. V zakonu so se jima rodili: Leopold Nepomuk (1738), Henrika Antonija (1739), Antonija Notburga (1941), Jožef Ksaver (1743) in še en sin.

Josip Janežič (Josef Anton Janeschitz von Adlersheim) se v različnih virih omenja leta 1765 kot lastnik dvorca Medija (Galleneg) in leta 1777 kot (prvi izmed Janežičev) lastnik gradu Jablje (Habach) pri Mengšu. Leta 1779 je na dražbi kupil tudi grad Mengeš (danes Zgornji ali Ravbarjev grad), ki pa ga je kmalu zatem odstopil baronu Bernardu Rauberju.

Dvorec Jablje (Valvasor ,1689)

Ime Jablje srečamo v virih že leta 1286. V 16. stol. in prvi polovici 17. stol. so bili lastniki gradu pl. Lambergi. Maksimilijan pl. Lamberg je 1644 gospostvo prodal Erazmu pl. Raspu. Z dedovanjem je prešlo na pl. Moscone. V 18. stol. se kot lastniki omenjajo baroni Janežiči. S prisojilno listino je bil leta 1780 priznan za lastnika Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič. 1916 so Jablje pripadle Mariji Hipoliti baronici Lichtenberg-Janežič. Leta 1783 je gospostvo obsegalo katastrski občini Loka in Stara vas pri Mokronogu.[x]

Josip pl. Janežič je kot sin iz prvega zakona Ane Marije Margarete ostal samski. V oporoki je imetje, med drugim tudi grad Jablje, zapustil svojemu polbratu po materi Francu Ksaverju pl. Lihtenberku pod pogojem, da bodo on in njegovi potomci prevzeli ime in grb Janežičev. S tem se je krvna linija rodu plemenitih Janežičev zaključila, ohranili pa so svoj grb in prenosljivost priimka.

Do leta 1942, ko je brez krvnih potomcev umrla baronesa Marija Hipolita Lichtenberg-Janežič, so na Jabljah gospodovali Lichtenberg-Janežiči iz rodu Švabov.

-----
[3] Povzeto po historiatu fonda SI AS 740 Graščina Jablje, 1612-1944 v Arhivu Slovenije

Švabi pl. Lihtenberk-Janežič

Švabi so grad Lihtenberk (Lichtenberg) pridobili leta 1519, ko se je Johann Schwab poročil z Margaretho von Lichtenberg iz tega gradu. Njun sin Georg Schwab (1520*-1585), ki je dedoval, je bil prvi Švab z nadimkom Lihtenberk. Leta 1575 je imel v lasti poleg gradu gradu Lihtenberk tudi grad Tuštanj (Tuffstein) pri Moravčah. Volbenk Maksimiljan Švab (1585-1650*), njegov sin iz drugega zakona z domačo kuharico Julijano je bil ustanovitelj linije Švabov z dvorca na Griču (Primskovo pri Litiji) in njegov pravnuk Leopold Livij Švab (1713-1799) je uspel leta 1769 s ponarejenim rodovnim drevesom, v katerem je zatajil svojo praprababico Julijano, pridobiti baronski naziv.

Leopold Livij Švab pl. Lihtenberk (1713-1799)

Leopold Livij Švab, ki je bil poročen z vdovo po Janežiču, je po očetu podedoval Grič pri Primskovem in Selo pri Šmartnem, v letu 1769 pa je kot izvrševalec oporoke Cecilije Apfaltrer prišel tudi do gospostva Črni potok.

Pridobitev baronskega naziva, do katerega je prišel leta 1769 s pretvezo, je koristila tudi njegovemu sinu Jožefu Francu Ksaverju, ki ga je Margaretin sin iz prvega zakona, Jožef Anton Janežič, ki ni imel potomcev, v oporoki z dne 19. novembra 1777 določil za glavnega dediča.

Jožef Franc Ksaver (Švab) pl. Lihtenberk-Janežič (1743-1832)

Grb rodbine Lichtenberg-Janežič, 1781

Jožef Franc Ksaver (Josef Xaver Schwab von Liechtenberg-Janeschitz) je torej postal glavni dedič po svojemu polbratu Janežiču, po očetu pa je podedoval tudi plemiški naziv barona. Dne 5. maja 1779 se je v ljubljanski stolnici pri Sv. Nikolaju poročil z grofico Hijacinto Ursini pl. Blagaj (Hyazinta Maria Leopoldina Katharina Aloisia Ursini von Blagay) in se preselil na grad Jablje pri Mengšu.

Bil je ljubljanski okrožni glavar (policijski uradnik), zadolžen za ohranjanje reda in miru v mestu.[4]

Dve leti po poroki, leta 1781, je dobil dovoljenje za združitev grbov Lihtenbergov in Janežičev.

Po smrti očeta leta 1799 je dedoval še posesti Črni Potok, Grič pri Primskovem in Selo pri Šmartnem.

Jožef Franc Ksaver je umrl 10. septembra 1832, star 88 let.

-----
[4] Klasinc Škofljanec, Andreja: Ljubljanska policija v drugi polovici 18. stoletja, Kronika (Ljubljana), 2002

Leopold I. (Švab) pl. Lihtenberk-Janežič (1781-1858)

Portret Leopolda I.
(avtor: Jožef Tominc)

Za njim je dedoval najstarejši sin baron Leopold I. (Leopold Johann Nepomuk Anton Stanislau Schwab von Lichtenberg-Janeschitz), ki je bil trgovec in mecen.

Bil je dvakrat poročen, najprej s Cecilijo Bilichgraetz (1786-1836), ob poroki z Leopoldom že vdovo po Aleksandru Auersbergu, 15 let po njeni smrti pa se je leta 1851 Leopold poročil s Karolino Paumgarten, s katero je imel tudi sina dediča Leopolda II.. Družino je živela na dvorcu Jablje pri Mengšu.

Leta 1846 je Leopold I. posesti Grič pri Primskovem, Črni Potok in Selo pri Šmartnem prodal. Ohranil je le gospostvo Jablje.

Umrl je 10. januarja 1858. Pokopali pa so ga v Ljubljani, pri Sv. Krištofu, v grobnici rodbine Samassa.[5]

-----
[5] France Stele: Zapiski, 1933

Leopold II. (Švab) pl. Lihtenberk-Janežič (1854-1916)

Njegov sin Leopold II. je bil zadnji iz rodu Lichtenberg-Janežičev na gradu Jablje. Preživela ga je le žena Marija Hipolita (1856-1942) s katero pa nista imela otrok.

Leopold II. je umrl 4. oktobra 1916. Kmetovalec ilustovan gospodarski list, V Ljubljani, 15. oktobra 1916, je zabeležil: "Gospod Leopold baron pl. Liechtenberg-Janeschitz pl. Adlersheim, komtur Franc Jožefovega reda, namestnik deželnega glavarja vojvodine Kranjske, gospod na Jablah in Dobravi, dolgoletni ud c. kr. kmetijske družbe kranjske in njenega glavnega odbora ter namestnik načelnika družbenega samostojnega konjerejskega odseka je dne 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl. Rajnik je bil 34 let ud kmetijske družbe in od 1. 1899. naprej tudi ud družbenega glavnega odbora. Umrli baron, ki je bil sam praktični kmetovalec, se je z vso vnemo brigal za napredek kmetijstva, ter je pri družbi uspešno sodeloval v prid našega kmeta, čegar razmere so mu bile temeljito znane. Poleg vsega je bil rajnik silno ljubezniv in je bil zato v vseh krogih izredno čislan. Kmetijska družba mu bo v svoji zgodovini ohranila hvaležen spomin in kranjski kmetovalci smo upravičeno žalostni na tej bridki izgubi.".

Rodovnik

Po izumrtju rodu Janežič pl. Adlersheim se je krvna veza med Janežiči in Švabi preko skupne matere Ane Marije Margarete rojene Segolin (Segala) prenesla na Švabe pl. Lichtenberg, ki so z dedno pogodbo prevzeli tudi naziv Janežičev.

Rodovni prikaz prehoda iz rodu pl. Adlersheim na rod pl. Lichtenberg-Janežič

REGISTER POTOMSTVA (3. generacije)

1. Anna Maria Margarethe¹ SCHEGOLIN, * __.<>.1700 (hči od Ferdinand SCHEGOLIN (SEGALA) in Susana SEMENITSCH), zabeležka __.__.1731 v krstna botra A.M.M. Janeschitz von Adlersheim, † __.__.1756.  Ona poročen(a) (1) Johann Anton JANESCHITZ pl. Adlersheim, * __.  =.1665 (?sin od Michael JANETSCHITSCH [pek] in Agnes), zabeležka 27.04.1704 v krstni boter pri Sv. Nikolaju v Ljubljani, večkrat do 1713 (glej opombo 1), zabeležka __.__.1712 v postane župan Ljubljane, zabeležka __.__.1716 v postane baron pl. Adlersheim, poklic __.__.1728 J.U. Doktors-1728, trgovec (glej opombo 2), zabeležka __.__.1730 v zapuščina (glej opombo 3), † 03.08.1730 v Laibach, St. Nicolaus.  Ona poročen(a) (2) Leopold Livius SCHWAB von Lichtenberg, 06.01.1737 v Laibach, S. Nicolai, * __.__.1713 (sin od Justus Wilhelmus SCHWAB in Maria Margaretha SUPPANTSCHITSCH Vid.), † __.__.1799.

Otroci z Johann Anton JANESCHITZ pl. Adlersheim:

2 i. Josef Anton[2] JANESCHITZ, * __. =.1723, zabeležka 03.11.1758 v krstni boter v LJ pri Sv. Nikolaju, zabeležka __.__.1760 v poročna priča Francu Valvasorju na Dobu (glej opombo 4), zabeležka __.__.1765 v ima dvorec Galleneg /= Medija/, zabeležka 19.11.1777 v oporoka (nima svojih potomcev) (glej opombo 5), zabeležka __.__.1779 na dražbi kupi Mengeški grad in ga odstopi baronu Bernardu Rauberju, † 02.02.1780.

3 ii. Maria Anna JANESCHITZ, * 27.04.1724 v Laibach, S. Nicolaus (glej opombo 6).     Ona poročen(a) Anton von SCHLUTITZKY, 24.10.1751 v Laibach, St. Nicolai, * __.     <>.1720, poklic Hauptmann.

4 iii. Anton Johann Nep. JANESCHITZ +, * 21.05.1727 (glej opombo 7), † 02.07.1728     v Laibach, St. Nicolaus.

Otroci z Leopold Livius SCHWAB von Lichtenberg:

5 iv. Leopold Nepomuk SCHWAB, * 09.03.1738.
6 v. Henriette Antonie SCHWAB, * 11.06.1739.

7+ vi. Antonia Notburga SCHWAB * 13.06.1741.

8+ vii. Josef Xaver SCHWAB * 17.12.1743.

Druga Generacija

7.  Antonia Notburga² SCHWAB (Anna Maria Margarethe¹ SCHEGOLIN), * 13.06.1741, zabeležka 02.02.1798 v krstna botra v Sežani, hčeri Matije Dolenca.  Ona poročen(a) Adelmus Anton Karl Johann PETAZZI, 14.03.1776 (glej opombo 8), * 03.02.1736 (sin od Benvenut Sigismund PETAZZI [1744-1759 stolni prošt v Ljubljani] in Maria Maximilla Sidonia (Leopoldina) HEUSSENSTEIN), hišno ime "Schwarzenegg" > "Sežana.1:", zabeležka __.__.1787 (glej opombo 9), poklic __.__.1795 vojaški častnik, podpolkovnik, zabeležka __.__.1796 v Medardus von Wiederkehr (glej opombo 10), zabeležka 19.09.1805 v krstni boter v Sežani z Ano vdovo Just (glej opombo 11), zabeležka 26.09.1808 v krstni boter Slugi v Sežani skupaj z ženo (glej opombo 12), † 13.09.1817 v Sesana 1, vzrok smrti Debilitatis causa /=starost/.

Otroci:

9 i. Maria Vinzenz Ferrarius Karl Magnus Franz Sales Josef[3] PETAZZI + * 28.07.1778 v Rudolfswert, S. Nicolai (glej opombo 13), † 07.03.1779 v Rudolfswert, S. Nicolai. 

10 ii. Maria Karl Boromaus PETAZZI + * 15.08.1786 (glej opombo 14), † 12.01.1791.

11 iii. Nepomuk PETAZZI + * __. =.1790, † 05.02.1791.

12 iv. Maria Nothburga Aloisia Antonia Franziska PETAZZI * 03.10.1795 (glej opombo 15).

8. Josef Xaver² SCHWAB (Anna Maria Margarethe¹ SCHEGOLIN), * 17.12.1743, zabeležka __.__.1769 v z oporoko Cecilije Apfaltrer dobi gospostvo Črni potok (glej opombo 16), zabeležka __.__.1779 v po poroki se preseli na grad Jablje pri Mengšu, zabeležka __.__.1781 v dobi dovoljenje za združitev imen in grbov Liechtenberg-Janeschitz., poklic 1782-Kreishauptmanns; 1807-k.k. Gubernialrat, zabeležka __.__.1799 v po očetu deduje: Črni Potok, Grič pri Primskovem in Selo pri Šmartnem, † 10.09.1832.  On poročen(a) Hyazinta Maria Leopoldina Katharina Aloisia URSINI, 05.05.1779 v Laibach, St. Nicolai, * 03.07.1761 (hči od Joannes Nepomucenus Georg URSINI de Blagay in Maria Cecilia NEUHAUS), † 18.12.1842.

Otroci:

13+ i. Leopold Johann Nepomuk Anton Stanislau[3] SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz * 07.05.1781.

14 ii. Xaver Anton SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz * 10.06.1782. 

15 iii. Johann Nep. Jakob Ignaz Franz SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz * 24.07.1783.

 Tretja Generacija

13. Leopold Johann Nepomuk Anton Stanislau³ SCHWAB von Lichtenberg-Janeschitz (Josef Xaver², Anna Maria Margarethe¹ SCHEGOLIN), * 07.05.1781, zabeležka v deduje po očetu, poklic k. k. Kammerer, zabeležka __.__.1846 v prodal Grič pri Primskovem, Črni Potok in Selo pri Šmartnem, † 10.01.1858 v Habbach /=Jablje/.  On poročen(a) (1) Cäcilia BILICHGRÄTZ, 21.02.1819 v Laibach, St. Nicolaus, * __.__.1786 (hči od Josef von BILICHGRÄTZ in Josefa von GALLENBERG), † __.__.1836.  On poročen(a) (2) Karolina PAUMGARTEN, __.__.1851, * __.__.1830, † __.__.1904.

Otroci s Karolina PAUMGARTEN:

16 i. Leopold II.[4] SCHWAB Lichtenberg-Janeschitz * __.__.1854, zabeležka v baron (glej opombo 17), † 04.10.1916 v Jablje (glej opombo 18). On poročen(a) Maria Hipolita APFALTRER, __.__.1877, * __.__.1856, † __.__.1942.

-----

OPOMBE k REGISTRU:

Opomba 1  1704, 27. april get. Wilhelm Anton, Sohn des Matthias Dominik von Hofferstein und der Anna Elisabeth. Paten: Anton Janeschitz — Maria Anna von Ingerle.

1707, 21. Mai get. Maria Josefa, Tochter des Johann Anton von Kern und der Maria Isabella. Paten: Anton Janeschitz — Sofie von De Giorgio.

1708, 30. Mai get. Maria Anna Rosalia, Tochter des Michael von Stadler und der Anna Katharina. Paten: Anton von Janeschitz Sofia von De Giorgio

1708, 2. Oktober get. Maria Katharina, Tochter des Thomas von Gorschik und der Elisabeth. Paten: Anton von Janeschitz Anna Katharina von Schellenburg.

1708, 4. Oktober get. Franz Josef, Sohn des Georg Ambros von Kappus und der Maria Ignazia. Paten: Anton von Janeschitz — Maria Elisabeth von Edenburg.

1709, 9. Marz get Maria Franziska, Tochter des Blasius von Tropper und der Maria. Paten: Anton von Janeschitz — Maria Elisabeth Eder von Edenburg, geb. von Raab.

1713, 30. April get. Maria Katharina, Tochter des Mathias von C risa i und der Maria Elisabeth. Paten: Anton von Janeschitz — Agatha Elisabeth von Edenburg.

1713, 20. November get. Felix Andreas, Sohn des Blasius von Tropper und der Maria. Paten: Anton von Janeschitz — Maria Uršula von Erberg.

Opomba 2  Najstarejša cerkev v Trnovem je bila razmeroma majhna baročna cerkev, ki so jo pozidali po načrtih Kandida Zullianija leta 1753. Zelo verjetno je, da so jo zidali na mestu, kjer je že poprej stala kapela ali znamenje (ok. 1711). Kapelica Trnovskim faranom ni zadostovala, kar je sprevidel ljubljanski župan Anton pl. Janežič in določil v oporoki del obresti ustanovne glavnice (2000 gld), da se razširi trnovska kapela. Leta 1738 pa so se odločili za zidavo nove cerkve.

Opomba 3  1730 je bila Michelangelu Zoisu (skupaj s trgovcem Jož. Hueberjem) zaupana uprava velike zapuščine nekd. trgovca in večkratnega lj. župana Janeza Ant. Janežiča pl. Adlersheimba, čigar imetje je bilo tudi v Gradcu, na Reki in v Pazinu.

Opomba 4  http://www.archive.org/stream/izvestjamuzejsk01krangoog/izvestjamuzejsk01krangoog_djvu.txt

KK-Radovljica: 14. Currentis [8bris 1675] Bap:tus Franciscus Carolus Filius legitimus patris Joannis Georgy Remp, et eius coniugis Catharinae Patrinis e sacro fonte levantibus Illustrissimo D:no D:no Comite â Turri, Joanne Carolo, Procuratore Illustrissimo D:no Joanne Ludovico â Grimsiz, et Illustrissima D:na Anna Regina ab Hizing, ex Radmanstorff per me Ign: Josephum Paulum Janesizh Vicarium Loci 

1. Dne 24. rožnika 1749 je bil poročen na Brdu: »Petrus pictor fil. legitimus Joannis Janeshiz in Servitio apud Comitem k Lamberg in Egk. 

ŠMARTNO PRI CERKLJAH - Podružnična cerkev sv. Martina: Na prostoru, kjer danes stoji cerkev sv. Martina v Šmartnu, je že v pozni antiki stala starokrščanska cerkev. Tudi v zgodnjem srednjem veku je tu stala cerkev, vendar se pisno omenja šele leta 1387. Ljudsko izrocčlo pravi, da je bila pri sv. Martinu nekdaj fara, vendar tega ne potrjuje noben pisni vir. Glavni oltar je delo Aleša Janežica (1850), stranska dva pa Petra Janežica (1769) ...

2. Dne 5. velikega srpana 1760 je bil poročen v Dobu: Franciscus Antonius, defuncti Francisci Adami L. B. & Valvasor fil. ex arce Gallenegkh, Paroch. in KoUobrath, s komitiso : Marijo Rozalijo »defuncti Adami Joannis S. R. J. Comitis & Rasp Bfia ex arce Kreitbergkh.« Priči: Carolus S. R J. Comes k Liehtenberg in Josephus L. B. a Janeshizh.

Opomba 5  Kako in kdaj so grad Jablje dobili v posest baroni Janežiči, zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče dognati, vemo pa, da je bil lastnik Jožef Anton baron Janežič, ki je leta 1777 kot dediča v oporoki določil polbrata Franca Ksaverja plemenitega Lichtenberga pod pogojem, da bodo on in njegovi potomci prevzeli ime in grb Janežičev. Lichtenberg - Janežiči so na Jabljah gospodovali vse do druge svetovne vojne, ko je leta 1941 brez krvnih potomcev umrla zadnja iz tega rodu Marija Hipolita baronica Lichtenberg - Janežič.

Opomba 6  1724 — 27. April get. Maria Anna, Tochter des Franz Anton von Janeschitz und der Maria Margarethe. Paten: Peter Anton Codelli von Fahnenfeld, vertreten durch Michael Angelus von Schoss — Anna Sofia von De Giorgio.

Opomba 7  1727 — 21. Mai get. Anton Johann Nep., Sohn des Johann Anton von Janeschitz und der Anna Maria Margarethe. Paten : Anton von Janeschitz — Sofia von De Giorgio.

Opomba 8  1776 — 14. Marz verm. Adelmus Graf von Petazzi, mit Notburga Grafin von Lichtenberg. Zeugen: Sigismund und Xaver Grafen von Lichtenberg. 

Opomba 9  1787 — 17. April verm. Achaz von Pettenegg, k. k. Kreiskommissar, 26 Jahre alt, mit Maria Anna Freiin von Gussich, 20 Jahre alt. Zeugen: Adelmus Graf von Petazzi — Jakob Graf von Hohenwart.

Opomba 10  kot neka priča nastopi Anton Medardus von Wiederkehr, Gutsbesitzer, vertreten durch Anselm Grafen von Petazzi

Opomba 11  Ill'mus D'nus Adelmus de Petazzi /comes/ et Anna vid. Just /rei famuli aris administra/

Opomba 12  Ill'mi Domini Adelmus de Petazzi /comes/ et Anna uxor eiusdem

Opomba 13  1778 — 28. Juli get. und geb. Maria Vinzenz Ferrarius Kari Magnus Franz Sales Josef, Sohn des Adelmus Grafen Petazzi und der Notburga, geb. Grafin Lichtenberg. Paten: Kari Magnus Graf Lichtenberg — Katharina Freiin von Grabiz, geb. Grafin Lichtenberg.

Opomba 14  1786 — 16. August get., 15. August geb. Maria Karl Boromaus, Sohn des Adelmus Grafen von Petazzi und der Nothburga, geb. Grafin von Lichtenberg. Paten: Kari Graf von Herberstein, Fiirstbischof von Laibach — Konstanzia Grafin von Orzon, geb. Grafin von Lichtenberg.

Opomba 15  1795 — 3. Oktober get., 3. Oktober geb. Maria Nothburga Aloisia Antonia Franziska, Tochter des Adelmus Grafen von Petazzi, Oberst-Iieutenants und der Nothburga, geb. Grafin von Lichtenberg. Paten: Sigismund Graf von Lichtenberg, vertreten durch Franz Ignaz Grafen von Lichtenberg — Josefa Grafin von Lamberg, vertreten durch Franz Xaver Freiherrn Codelli von Fahnenfeld, Kanonikus.

Opomba 16  prepustila mu ga je Henrieta Apfaltrer za poravnavo svojih obveznosti, ker ni imela potrebne gotovine

Opomba 17  Dr. Ivan Hribar je bil velik rodoljub, častilec slovanstva, gospodarstvenik, politik, publicist, prevajalec in pesnik ter častni doktor slovenske univerze. Še posebej dobro je znan kot župan Ljubljane v času od 1896 do 1910, saj je takrat Ljubljana dobila novo urbanistično zasnovo, vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče ter Zmajski most. Bil je med ustanovitelji Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne banke. Ko je bil še otrok, je hodil z očetom na grad Jablje in takratni gospodar baron Janežič ga je potrepljal po svetli glavici rekoč:  “Janezek, ti boš enkrat še velik gospod, ki se tako pametno držiš.”

Opomba 18  Kmetovalec ilustovan gospodarski list, V Ljubljani, 15. oktobra 1916: Gospod Leopold baron pl. Liechtenberg-Janeschitz pl. Adlersheim, komtur Franc Jožefovega reda, namestnik deželnega glavarja vojvodine Kranjske, gospod na Jablah in Dobravi, dolgoletni ud c. kr. kmetijske družbe kranjske in njenega glavnega odbora ter namestnik načelnika družbenega samostojnega konjerejskega odseka je dne 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl. Rajnik je bil 34 let ud kmetijske družbe in od 1. 1899. naprej tudi ud družbenega glavnega odbora. Umrli baron, ki je bil sam praktični kmetovalec, se je z vso vnemo brigal za napredek kmetijstva, ter je pri družbi uspešno sodeloval v prid našega kmeta, čegar razmere so mu bile temeljito znane. Poleg vsega je bil rajnik silno ljubezniv in je bil zato v vseh krogih izredno čislan. Kmetijska družba mu bo v svoji zgodovini ohranila hvaležen spomin in kranjski kmetovalci smo upravičeno žalostni na tej bridki izgubi.

Nekateri drugi Janežiči v 17., 18. in 19. stoletju

Matija Janežič, donator - 17. stoletje

1661: ustanova Matija Janeshitscha - Rečica ob Savinji, c. sv. kancijana; - 1684: oltar sv. Štefana (Janežič za oskrbo oltarja obljubi vinograd).[6]

Jožef Pavel Janežič, vikar v Radovljici - 17. stoletje

"14. Currentis [8bris 1675] Bap:tus Franciscus Carolus Filius legitimus patris Joannis Georgy Remp, et eius coniugis Catharinae Patrinis e sacro fonte levantibus Illustrissimo D:no D:no Comite â Turri, Joanne Carolo, Procuratore Illustrissimo D:no Joanne Ludovico â Grimsiz, et Illustrissima D:na Anna Regina ab Hizing, ex Radmanstorff per me Ign: Josephum Paulum Janesizh Vicarium Loci."[7]

Peter Janežič, kipar in rezbar - 18. stoletje

Dne 24. rožnika 1749 je bil Peter Janežič poročen na Brdu: »Petrus pictor fil. legitimus Joannis Janeshiz in Servitio apud Comitem k Lamberg in Egk."[8]

Podružnična cerkev sv. Martina (Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem) ... Na prostoru, kjer danes stoji cerkev sv. Martina v Šmartnu, je že v pozni antiki stala starokrščanska cerkev. Tudi v zgodnjem srednjem veku je tu stala cerkev, vendar se pisno omenja šele leta 1387. Ljudsko izročilo pravi, da je bila pri sv. Martinu nekdaj fara. Glavni oltar je delo Aleša Janežica (1850), stranska dva pa Petra Janežica (1769).

-----
[6] Ana Lavrič: Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja
[7] Krstna knjiga za Radovljico
[8] Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1898

Konrad Janežič, graščak - 19. stoletje

Dvorec (graščina) Spodnje Perovo ali Janežičeva graščina (Pernau) pri Kamniku - 17. stoletje ... Gospostvo je 22. oktobra 1839 (od Piriha) kupil Konrad Janežič za 3.600 goldinarjev in v lasti te rodbine je stavba še danes. Konrada Janežiča je nasledil Emil Janežič, ki je bil občinski cesarski naddavkar, ukvarjal pa se je tudi z barvarstvom. Zadnji lastnik graščine (Spodnje) Perovo je bil (sedaj že pokojni) Božo Janežič.

Zadnji lastnik dvorca je domneval, da so Janežiči prišli v Kamnik iz Žumberaka na Hrvaškem, kar pa po mojem ne drži, če seveda ni imel v mislih 15. oz. 16. stoletje, torej obdobje turških vpadov in z njimi povezanih uskokov. O Konradu Janežiču ni (vsaj meni ne) znanih podatkov, da bi bil plemenitega rodu. Če pa že, se nagibam k temu, da utegne izvirati iz zgoraj omenjenega rodu Švabov baronov Lichtenberg-Janeshiz. Povsem možno pa je tudi, da izvira iz ene izmed številnih družin Janežičev iz okolice Ljubljane. Tako eno, kot drugo, pa bi bilo potrebno preveriti v krstnih matičnih knjigah.

-----

SPLOŠNI VIRI:
[x] Vladislav Fabjančič: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg, Arhitekturni in zgodovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 2003 

http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:8936#page=1
[x] Vladislav Fabjančič, Ljubljanski Frankoviči v 16. in 17. stoletju, Kronika slovenskih mest, 1940
[x] Knjiga umrlih pri Sv. Nikolaju v Ljubljani
[x] Slana, Lidija: Lichtenbergi na Tuštanju, Kronika (Ljubljana), 2009.

Matija Janežič (roj. 1832) in njegov rod

Prednikom Matije Janežiča (r. 1832) iz vasi Brezje pri Grosupljem je možno slediti v matičnih knjigah dekanije in župnije Šmarje. Njegova družina je nekaj generacij živela v hiši, kjer se je po domače reklo pri "Matek". Hišna številka je bila 10.

Janežiči v župniji Šmarje

V času življenja Matije Janežiča in pred njim so po vaseh v okolici Šmarja živele tudi številne druge družine s priimkom Janežič. Nekaj zapisov porok je zbranih v naslednjih vrsticah:

1. Hrašče (Hrastie): Leta 1735 se je poročil Andrejev sin Gregor Janežič. Janezov sin Janez se je poročil 28. januarja 1743. Istega leta tudi Jernejev sin Gregor. Jernejev sin Jurij Janežič se je 14. junija 1750 poročil s Heleno, hčero Jakoba Kralja.
2. Žalna (Shalna): Leta 1738 se je poročil Andrej in leta 1742 Adam, oba sinova sin Matije Janežiča.
3. Šmarje (Samaria): 1. januarja 1751 se je kot vdovec znova poročil pastir Matija Janežič.
4. Mlačevo (Mlazhovo): Janezov sin France Janežič se je 7. februarja 1752 poročil z Marijo, hčero Mihaela Novaka.
5. Stranska vas (Stranshka vass): Na št. 6 je živela družina Janeza Janežiča. Njegov sin istega imena se je 5. maja 1784 poročil z Jero (Gertrud) Miklavčič. Dne 29. januarja 1821 sta se poročila 24 letni Anton Janežič (sin Janeza in Jere Fabjan) iz Stranske vasi 21 in Jera Glinšek iz Brinja št. 6.
6. Paradišče (Paradais): Dne 29. januarja 1849 sta se poročila 40 letni Anton Janežič iz Paradišča 12 (rojen v Zagradcu št. 4 staršema Matiji Janežiču in Heleni Šparovec) in 34 letna Urša Mehle, nezakonska hči Urše Mehle. Priča pri poroki je bil Lovrenc Janežič.
7. Grosuplje (Gross Lupp): Dne 9. februarja 1857 se je 45 letni Jurij Janežič (sin Jurija in Marije Strojan) iz Grosuplja št.12, poročil z 28 letno Marijo Žitnik (hči Mihaela in Marije Zaviršek) iz Dolnjega Blata 12.

V 19. stoletju so družine s priimkom Janežič živele tudi v drugih okoliških vaseh: Smirje, Cikava, Podgorica, Perovo,  idr..

Pavel Janežič, Brezje 10

Nekaj zanimivejših vpisov članov rodbine Janežič iz hiše Brezje 10 v matičnih knjigah župnije Šmarje[9]:

Pavel Janežič, posnetek iz knjige krstov župnije Šmarje-Sap

Dne 21. januarja 1718 je bil v vasi Brezje staršema Matiji in Maruši rojen (krščen) zakonski sin Pavel Janežič. - "Die /21. Januarius/ ... ex Bresie ... Baptizatus est ... Paulus filius legit. Matthiae Janesiz et ux. eius Marusha. Patris fuit Luca Molcher et Elisabetha Mazoukha".

Dne 13. januarja 1749 sta se poročila Pavel Janežič, sin Matije iz Brezij in Maruša hči pok. Tomaža Kralja iz Slivnice. - "Paulus Janesitsch ex Wresie copulatus est cum Marusha dfti Thoma Krall ex Slainz."

Dne 21. januarja 1765 se je Pavel Janežič kot vdovec iz Brezij (Wresie) poročil z Uršo, hčero Mateja Mikelca iz Spodnje Slivnice. - "Paulus Janeshizh vid. ex Wresie cum Ursula f. Matthei Mikelz ex Inf. Slainiz".

Pavel Janežič iz Brezij 10 (dvorec Brinje) je prejel svoj zadnji sveti zakrament, umrl in bil pokopan 1. junija 1782. - "Junius /1782/ - Nro.10 Ex Wresie Dny Seittenhof - 1 Juny Paulus Janeshitsch Sacramentis infirmorum provisus, aetatis sua 70 annorum sepulto est a me Franc: Gerschman coop'tre.". Dejansko je bil star 64 let, in ne 70 kot je zabeleženo v matični knjigi. Starost umrlega je v starejših mrliških knjigah pogosto zaokrožena, praviloma navzgor.

Pavel Janežič, posnetek iz knjige umrlih župnije Šmarje-Sap

Dne 6. februarja 1797 sta se poročila 21 letni Jožef Janežič iz Krške vasi "Kershka vas ex Parochia Obergburg", doma v Brezjah št. 10, in 25 letna Marija Zupančič. Izjemoma ju je poročil baron pl. Gallenfels[10] "Adm. Rdus Ill. D. Cajetanus L.B. de Gallepfelss, parochus et Decanus", ki pa imena Jožefovega očeta ni vpisal. Poročni priči sta bili Gregor Nemec (Nemz) in Matija Brajer (Wrajar).

Posebno zanimiv je vpis naslednje poroke. Dne 10. februarja 1784 se je v Šmarjah poročil France Janežič, doma iz Brezij 10, sin Pavla Janežiča z dvorca Brinje (Seittenhoff). Za ženo je vzel Heleno, hči Jakoba Groznika iz Vrha. V poročni knjigi je bilo zabeleženo: "Franciscus fil. Pauli Janeshitsch ex Wresie 10, Dom. Seittenhoff ex vicinitate S. Hermagora et Fortunate, cum Helena Jacobii Groshnik ex Pago Verh et vicinitate S. Crucis". Priči pri poroki sta bili Jožef Goršič (Josepho Gorshitsch) in Matej Kozlevčar (Mattheo Kosleuzhar).

Dne 5. februarja 1788 se je staršema Francetu Janežiču in Heleni Groznik v Brezju št. 10 pri "Matekovih", rodil Matija Janežič. Leta 1809/10 se je poročil z Meto (Margaritha) Kozlevčar, hčero Lovrenca Kozlevčarja in Marije Dolinšek. Imela sta 9 otrok: Marjano (1810), Marijo (1813), Jurija (1816), Jero (1819), Jožefa (1821), Heleno (1824), Franca Ksaverja (1826), Lucijo (1828) in kot zadnjega Matijo (1832).

Družinska lista - Brezje 10 (1819 in 1829)

Družina iz Brezij št. 10 je bila v družinsko knjigo prvič vpisana leta 1819. Iz zapisa je možno razbrati, da je bil gospodar France Janežič takrat že pokojni (ni vpisan), njegova žena Helena rojena Groznik, pa je bila v drugo poročena z Janezom Bačarjem (Joannes Watshar). Na družinskem listu so zabeleženi Helenini otroki iz prvega zakona s Francem Janežičem: Jerneja, Matija in Marija. Družina je bila, kot kaže premožna, saj so poleg njih bile pri hiši zabeležene tudi dekle: Neža (Nesha), Jera, Marjana (Mariana) in Mica (Miza), ki so ob dopolnjenem vpisu tudi že vse odšle (šla proč = shla prozh), zadnja Mica v Ljubljano (shla v Lublano). Sledi vpis družine Matije Janežiča in Mete Kozlevčar z otroki rojenimi do leta 1819. Pri hiši je živela tudi Neža Kozlevčar, sestra Janežičeve neveste.

Fotografski posnetek družinskega lista Brezje 10 "Matek" (1819)

Družina je bila ponovno vpisana deset let kasneje, leta 1829. Popis vsebuje podrobnejše podatke o družini Matije Janežiča in Mete Kozlevčar, z vsemi njunimi otroki, vključno z najmlajšim Matijo rojenim 12. januarja 1832, ki je bil vpisan naknadno.

Fotografski posnetek družinskega lista Brezje 10 "Matek" (1829)

-----
[9] Pregledane knjige župnije Šmarje: Poroke 1675-1728, 1728-1770, 1770-1793, 1793-1812, 1812-1816. Krsti 1645-1648, 1650-1660, 1645-1719 indeks, 1720-1749, 1750-1812-1832. Smrti 1770-1793, 1793-1812. Družinski knjigi - Brezje 10 (Sv. Mohor in Fortunat) 1741-1842, 1787-1820. - Nadškofijski arhiv Ljubljana
[10] Baron Leopold Kajetan pl. Gallenfels (5. novembra 1747, Ljubljana - 22. avgusta 1813, Šmarje), župnik in dekan, Ljubljančan, krščen v stolni župniji sv. Nikolaja. Oče mu je bil Andrej Evzebij, mati Neža Rebeka. V mašnika je bil posvečen leta 1770. kot zatiški (stiški) menih cistercian. Izšolal se je deloma v Ljubljani, dovršil pa je bogoslovje v Gradcu. Služboval je 10 let v Šentvidu pri Zatičini (Stična) nato pa do svoje smrti v Šmarjah pri Grosupljem. - Povzeto po: Frančišek Pokorn: Šemnatizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788, V Ljubljani 1908 - Dekanat in župnija Šmarije.

Dvorec Brinje (Seittenhoff)

Dvorec Brinje (Seittenhoff) naj bi po ustnem izročilu zgradili pl. Lambergi iz bližnjega Boštanja. Tik pred gradom je bil verjetno že takrat postavljen tudi mlin, ki velja danes za enega najstarejših v Sloveniji. Prvič se dvorec v virih navaja v prvi tretjini 16. stoletja kot last Sidonije pl. Jurič in njenega sina Volfa Karla. Leta 1637 sta prejela dvorec v fevd od cesarja Ferdinanda III. Habsburškega. Volf Karel pl. Jurič se je kasneje verjetno odlikoval in zato postal baron ter se odselil v Draškovce, nedaleč od Šentjerneja, kjer je 1687. leta umrl. Že leta 1641 je bil last Adama pl. Lamberga, ki ga je dal v zakup Mihaelu Tauffererju (žena: Anna Elisabetha). Ta je bil višji plačilni mojster Vojne krajine, kasneje je kupil tudi Peščenik pri Višnji gori. Leta 1654 je najemnik Brinja postal Gottfrid pl. Gall. Kasneje je najbrž postal lastnik, saj ga je prodal svojemu sinu Francu Bernardu pl. Gall. Le ta je 1675. umrl, njegova vdova, Salome Issenhausen, pa se je poročila z Janezom Andrejem pl. Gandini (r. 1. decembra 1655, starša: Jakob Gandini von Lilienstein in Maria Polyxena von Scarlichi), ki je bil lastnik dvorca v Valvasorjevem času. Leta 1692 je, tako kot grad Čušperk, dvorec kupil Janez Herbert grof Auersperg (r. 12. april 1643, starša: Andreas grof Auersperg in Johanna Elisabeth von Lamberg). Turjačani so imeli v tem času na Kranjskem 34 gospostev in v dvorcu Brinje najbrž nikoli niso prebivali. Leta 1723 ga je Janez Herbert prodal Sigfridu pl. Pour in njegovi potomci (vitezi?) so ga imeli v lasti skoraj do konca 19. stoletja. Sigfridov vnuk ali pravnuk Janez Nepomuk Pour se je leta 1792 poročil s Kristino pl. Födransperg iz Hudega pri Ivančni Gorici in 14. maja 1794 sta v Šmarju (St. Marein) dala krstiti svojega sina Antona Janeza Nepomuka: "Pfarre B. M. V. Nativ. zu St. Marein. 1794 — 14. Mai get. Anton Johann Nep., Sohn des Johann Nep. von Pour und der Kristine, geb. von Fodransperg. Paten: Michael Weber, Chirurg — Maria Anna von Pour.". Ta je star 35 let nasledil dvorec, a je dal posestvo zapisati na svojo ženo Uršo rojeno Sparovitz, ki mu je v zameno obljubila, da mu bo dajala obleko, perilo, hrano in zdravniško oskrbo. V primeru ločitve mu je obljubila dokaj visoko preživnino. V začetku 19. stoletja sta grad temeljito prezidala in iz njega napravila večstanovanjski objekt. Posestvo sta kasneje prepustila sinu Ludviku Pour, ki je bil akutar pri okrajnem uradu. Leta 1894 sta dvorec kupila ljubljanski trgovec Franc Hren in c. kr. poštar in gostilničar v Velikih Laščah Matija Hočevar. Že leto kasneje pa je graščino kupil Ignac Valentinčič, ki je bil poročen s trgovko Apolonijo Mežnar. Njun sin dr. Stanislav Valentinčič (22. april 1913, Dvorec Brinje - 1995, Ljubljana) je bil ugleden veterinar in zoohigienik.[11]

-----

[11] V osnovi povzeto po Ivo Brečič: Brinjski grad bi lahko preuredili, Grosupeljski odmevi, Glasilo prebivalcev občine Grosuplje, Letnik XX, št. 3, maj 1995. Dopolnjeno.

Dvorec Brinje (Valvasor ,1679)

Rodovnik Janežič, Brezje 10

Rodu Janežič iz Brezij št. 10 je mogoče slediti od konca 17. stoletja. Prvi znani predstavnik družine Matija Janežič je bil rojen okoli leta 1685. V matičnih knjigah Šmarje ni zaslediti, da bi Janežiči v Brezjah živeli že pred njim, tako, da je dokaj verjetno, da je Matija v Brezje pristopil ob poroki z Marušo (Marijo). V Brezjah so se rodili že tudi vsi njuni otroci. V isti hiši se je rodil tudi njegov prapravnuk z istim imenom, Matija Janežič, rojen 12. januarja 1832.

REGISTER POTOMSTVA (4. generacije)

Prva Generacija

1.  Matthias¹ JANESITSCH, * __.<>.1685, hišno ime "Brezje:Matek" (glej opombo 1), več možnosti za njegove starše (glej opombo 2). On poročen(a) Marusha.

Otroci:

2+ i. Paulus² JANESHITSCH * 21.01.1718.
3 ii. Andreas JANESIZ, * 17.11.1720 v Breisie.
4 iii. Gertrudis JOANESHIZH, * 10.03.1723.
5 iv. Eva JANNESHIZH, * 13.11.1727 v Breisie.
6 v. Matthias JANESHIZH, * 22.02.1730 v Wreisie. On poročen(a) Ursula, * __.  =.1731, † 11.03.1781 v Wresie, Seitenhoff /=Dvorec Brinje/.
7 vi. Ursula JANESHIZH, * 13.10.1733.

Druga Generacija

2. Paulus² JANESHITSCH (Matthias¹ JANESITSCH), * 21.01.1718 v Wresie, hišno ime "Brezje.10:Matek" <- pristopil ?, † 01.06.1782 v Wresie 10, Settenhoff /=Dvorec Brinje/.  On poročen(a) (1) Marusha (Maria) KRALL, 13.01.1749 v S. Merein /=Šmarje/ (glej opombo 3), * __.<>.1725 v Slajnz /=Slivnica/ (hči od Thomas KRALL).  On poročen(a) (2) Ursula MIKELZ, 21.01.1765 v Shmarje-Sap, * __.  =.1734 v Infer. Slainiz /=Spodnja Slivnica/ (hči od Matthaus MIKELZ), † 17.01.1789 v Brezje 10.

Otroci z Marusha (Maria) KRALL:

8 i. Mathaus³ JANESITSH * 07.09.1750 v Wresie.
9+ ii. Franciscus JANESITSH * 16.11.1753. 
10 iii. Andreas JANESITSH * 16.11.1753 v Wresie.
11 iv. Ursula JANESHIZH * 11.09.1756. 
12 v. Matthias JANESCHIZ * 25.02.1760.
Otroci z Ursula MIKELZ:
13 vi. Agnes JANESHITSH * 20.12.1765 v Sella /S. Hermagoras et Fortunat/.
14 vii. Elisabetha JANESHIZH + * 03.11.1768 v Bresie, † 03.05.1772 v Wresie 10, Settenhoff /=Dvorec Brinje/.
15 viii. Maria JANESHIZ + * __.  =.1769, † 06.05.1772 v Wresie 10, Settenhoff /=Dvorec Brinje/. 
16 ix. Josephus JANESHITSCH * __.  =.1776 v Wresie 10 (Kershka vas, Par. Oberhburg).  On poročen(a) Maria SUPPANTSCHITSCH, 06.02.1797 v Smarje-Sap (glej opombo 4), * __.  =.1772.

  

Tretja Generacija

9. Franciscus³ JANESITSH (Paulus² JANESHITSCH, Matthias¹ JANESITSCH), * 16.11.1753 v Wresie (10), Domicil Seitenhof /=Dvorec Brinje/, S. Hermagora et Fortunate, hišno ime "Brezje.10:Matek", † __.  <.1818.  On poročen(a) Helena GROSHNIK, 10.02.1784 v Shmarje-Sap (glej opombo 5), * 16.04.1758 v Pago Verh, Vic. S. Crucis (hči od Jacobus GROSHNIK), † 09.12.1834 v Bresje 10.

Otroci:

17 i. Andreas⁴ JANESHIZH + * =.04.1784, † 29.10.1784 v Brezje 10.

18+ ii. Matthias JANESIZH * 05.02.1788.
19 iii. Bartholomaus JANESHIZH + * __.  =.1792, † 11.05.1806 v Wresje 10.
20 iv. Jacobus JANESHIZH + * __.  =.1794, † 22.04.1805 v Wresje 10.
21 v. Maria JANESHIZH * __.__.1799. 
22 vi. Matthaus JANESHIZ + * __.__.1802, † 12.04.1805 v Wresie 10.
23 vii. Johann JANESHIZH * __.__.1802, zabeležka dvojček v Matejem, † 21.04.1805.
24 viii. Bartholomia JANESHIZH * __.__.1805.

Četrta Generacija

18. Matthias⁴ JANESIZH (Franciscus³ JANESITSH, Paulus² JANESHITSCH, Matthias¹ JANESITSCH), * 05.02.1788, hišno ime "Brezje.10:Matek".  On poročen(a) Margaretha KOSLEVZHAR, __.  =.1810, * 15.02.1789 v Blezh verh /=Blečji vrh/ (hči od Lorenz KOSLEUZHAR in Maria DOLINSHEK).

Otroci:

25 i. Marianna⁵ JANESHIZH * 26.10.1810.
26 ii. Maria JANESHIZH * 04.01.1813, zabeležka 27.02.1832 v poročena.
27 iii. Georg JANESHIZH * 24.04.1816.
28  iv. Gertrud JANESHIZH * 18.02.1819.
29 v. Joseph JANESHIZH * 20.03.1821.
30 vi. Hellena JANESHIZH * 27.03.1824.
31 vii. Franz Xavier JANESHIZH + * 01.12.1826.
32 viii. Lucia JANESHIZH * 01.12.1828.
33 ix. Matthias JANESIZH * 12.01.1832 v Brezje 10, Grosuplje, hišno ime > "Paradišče.11-1:".  On poročen(a) Maria STRUBEL, * 27.04.1833 v Paradišče.

  

-----

OPOMBE k REGISTRU

Opomba 1  po matičnih knjigah Šmarje pred njim ni bilo Janežičev v Brezjah

Opomba 2  Več možnosti za starše Matije Janežiča

07.02.1682, Perovo: starša Mihael in Marjeta

16.02.1682, Jerova vas: starša Janez in Neža

08.01.1688, Hrastje: starša Gregor in Uršula

11.02.1689, Šmarje: starša Gregor in Marija; por. 27.01.1712 z Margaritha fil. Matthiae Vogh (Boh) ex Velicta Hors...?

Opomba 3  priči: Andrea Grum in Matteo Kadunz

Opomba 4  starši niso vpisani

poročil: Adm. Rdus Illustr. D./Dominus/ Cajetanus L./LIber/ B./Baronis/ de Gallenfels, parochus et decanus

priči: Gregorius Nemz & Matthias Wrajar

Opomba 5  poročil: Joseph Sakor

priči: Joseph Gorshitsch et Matheo Kosleuzhar

Zaključek

Iz vpisov v matičnih knjigah Šmarje za družino Janežič (Brezje 10) in opisa lastnikov dvorca Brinje je razvidno, da bi Pavel Janežič v drugi polovici 18. stoletja, torej v času, ko je bil dvorec v lasti rodbine vitezov Pour, lahko bil na njem oskrbnik. To je bila sicer ugledna in dobro plačana služba, ki pa praviloma ni prinašala plemiškega naziva. Družinska knjiga iz leta 1819 tudi potrjuje, da je bila družina dovolj premožna, da si je lahko še v naslednji generaciji privoščila pomožno delovno silo za domače gospodinjstvo.

Pavel Janežič, neposredni prednik Matije Janežiča (r.1832) torej ni bil plemenitega rodu, je pa bil verjetno kot oskrbnik dvorca Brinje v službi vitezov Pour. Primerjava rodovnikov dokazuje, da tudi ni pripadal edini znani rodbini plemenitih Janežičev iz rodu Adlersheim ali njihovim naslednikom (adoptivnim dedičem) Švabom Lichtenberg-Janežič z dvorca Jablje.

Zbral in zapisal: Robert Fonda, 2014

Mičleva hiša ob lokavskem Taboru

Pri Mičlu

Miha Vever (1818-1894)

Miha Vever je bil rojen Pri Peracevih v Lokvi. Danes te družine ni več. V času pod Italijo (1929) se je vsa družina (brata Ivan in Anton z vsemi otroki in tudi vnuki) izselila v Argentino. Peraceva hiša je bila v gornji vasi, čez cesto nasproti lokavske trgovine (Marketa). Miha s svojo družino se je v hišo pri Taboru, od takrat Pri Mičlu, preselil okoli leta 1865. Hišo je kupil od Antona Cerkvenik-a, Martinca iz Prelož, potem, ko je ta vso posest okoli Tabora nedolgo pred tem odkupil od Starca[1]. Virgil Šček-LS-II/__ je leta 1942 zapisal /letnice rojstva, smrti in poroke sem dodal sam/: "Tone Cerkvenik - Martinc Prelože 27 kupi celotno premoženje družine Jožeta Starca (r. 1812), ki je izumrla. Nato ga je prodal naprej. Kupili so Jože Polis (1847-1910,1875), Lovrenc Mirošič (1869-1919,1899) Kaldan, Jurij Pavlovič (1827-1901,1850) - kar je zdaj Pavlovičevo, tam so bivali Kočič.Šenšur, Kaldan in Polisev.Ukov - , Mihael Vever (1818-1894) od Tince, Rešeta in Muha.".

Hiša Pri Mičlu, Lokev 137 (zadaj Brajdnikova hiša, desno hiša Rešete)
fotografija last Anice Pavlovič

Miha, ki je bil poročen s Frančiško Skiafina (Škapin?), je imel v svoji hiši trgovino z živili, prodajal je železnino (kovaške izdelke, verjetno žeblje, žico, ipd..) in imel tudi svojo krčmo. Umrl je leta 1894 za kapjo, star 75 let. Žena Frančiška je umrla 10 let kasneje, stara 78 let.

-----
[1] Jože Starc (1812-?) je bil lokavski krčmar in gvardjan (stražnik). Krčmo in službo vaškega stražnika je nasledil po materini družini, po domače Gvardjanovih, s priimkom Ižanc, ki je imela svojo posest okoli Tabora in je službo vaškega stražnika opravljala skozi več generacij že vsaj od 17. stoletja dalje. Jože, katerega oče Andrej Starc je v Lokev pristopil s poroko leta 1806 iz ene izmed vasi v sežanskem okraju, se je poročil z Merkantovo Marijo, hčero velikega lokavskega trgovca z lesom Andreja Perhavca (1765-1851). Andrej Perhavec je bil tudi sicer ugleden vaški mož, saj je bil 2. januarja 1810 med zastopniki lokavske občine na gradu Školj, ko so vaščani od takratnega lastnika gradu Matije Dolenca odkupili desetino svojih 395-tih lokavskih parcel. O njem je V.Šček_LS zapisal: "Andrej Perhavec Merkant se je rodil 1765 in je prišel od Murca. Bil je lesni trgovec in živel je v Jegričevi hiši, na vogalu nasproti kaplanije in nasproti Milavca. Bil je bogat. Njegova hiša je bila krita s kamni, druge s slamo. Danes /moja op. 1943/ so na njegovem posestvu: Jegričevi, Ostrouška Cingeserjevi, vse Liletovo (bivši Merkantov skedenj in zaloge za les, skedenj in borjaček Mlačev). Umrl je v svoji hiši leta 1851. Cerkvi je podaril (ex dono A. Perhauz) parcelo Viršnico. Imel je 10 otrok. Svojo družino si je ustvarilo 5 hčera. Doma je ostala Katarina, ki se je leta 1833 poročila z Ignacem Križajem iz Matenje vasi. Tastovo trgovino je opustil in kmetoval. Bil je zaupnik sodnije v Sežani in cerkveni ključar. Oba z ženo sta umrla 1892 leta. Za njim je neki Premrl vse zapravil". Rod Jožeta Starca in Marije Perhavec dejansko ni izumrl, kot je zapisal Šček, temveč se je po smrti žene in matere Marije leta 1856 iz Lokve izselil. Jože je svojo posest prodal Antonu Cerkveniku, njegovi otroci pa so se poročili v Vipavo, Padež, Slivje, .... Virgil Šček-LS je tudi zapisal: "Starc je imel gostilno pod Taborom na Lokev 137, kjer je Tinca. Na svojem dvorišču (borjaču) si je v Tabor vsekal prostor za čebelnjak. Tej luknji Lokavci rečejo čebeljnak".

Tinca Frankovič (1863-1940/1)

Tinca je bila rojena 29. oktobra 1863 Pri Peracevih v Lokvi in krščena kot Sancta. Iz tega imena je bila gotovo preko Santine kasneje preimenovana v Tinco. V hišo Pri Mičlu je Tinca prišla, ko je bila stara 2 leti. Imela je več bratov in sester, a so se ti bodisi izselili: v Trst (Jože, Leopold), Bazovico (Marjana) in Indijo (Alojz, umrl v Bombaju) ali umrli. Zelo mladi (2 meseca oziroma 4 leta) sta umrli dve Tincini sestri, starejši Tincin brat, ki je dedoval hišo Pri Mičlu ob lokavskem Taboru, pa je umrl neporočen leta 1899, le 5 let za svojim očetom. V hiši je tako ostala le Tinca. Tinca, ki je bila šivilja in pevka, na prelomu v 20. stoletje tudi članica lokavskega ženskega kvarteta, je bila poročena z Blažičevim Ivanom Frankovičem, žandarjem in lokavskim občinskim tajnikom. Oba sta umrla leta 1940/1. Svojih otrok nista imela, zato je hiša ostala prazna.

Gornji Brajdnikovi

Jurij (1818-1901) in Katarina (1829-1903) Pavlovič

Brajdnikovi (Pavlovič) so prišli v svojo hišo (poleg Mičleve) ob Taboru v 80. letih 19. stoletja. Hišno ime se je dedovalo po nevesti. Brajdnikova je bila namreč Pavlovičeva žena (Katarina Čok), ki se je v to hišo po sporu z mlajšim bratom zaradi dedovanja, z družino preselila od starih Brajdnikovih (št. 46/60, danes 81). 

Virgil Šček-LS-II/72 je zapisal: "Brajdnikovi so imeli staro številko 46, novo 60. Bili so Čoki. Ostala sta brat Jože in sestra Katerina, rojena 1829. Katerina se je poročila z Jurijem Pavlovičem, ki je služil v Lipici. Ta se je rodil v Selcah (pri Pivki) leta 1827 /moja op. pravilno je 1818/ in se poročil s Katerino 1850. Katerina bi se rada znebila brata, da bi podedovala celo premoženje. Nekoč /moja op. ~1857/ je delal Jože v Obrovniku. Nesla je bratu (ona že poročena) kosilo in kruh. Brat je kruh s fovčem prerezal in opazil, da se blišči v njem. Videl je drobno sesekano zdrobljeno steklo in spoznal, da ga je hotela sestra umoriti. Dala je bila ko pesek stolčeno steklo v testo in kruh spekla. Sodnija je Katerino obsodila na dve leti ječe v Begunjah na Kranjskem. Ko je Jože prišel po kosilu domov je tri Katerinine otroke, ki so bili v hiši št. 46, nesel na gnoj. Brajdnikovo premoženje so razpolovili in pol je dobil Jože (zet je postal Miha Cerkvenik, Martincev s Prelož), polovica pa Katerina in njen mož Juri Pavlovič. Katerina je bila pijanka. Ko je Starec šel na dražbo, so kupili hiše Jože Polis, Kaldan Mirošič, Miha Vever, Rešeta Muha in Pavlovič, od takrat so Pavloviči goranji Brajdnik za Tabrom.".

Johan Pavlovič (1908- u. v Argentini),
birmanski boter Miha Cerkvenik
Lokev, 28. maja 1917

Privzeto hišno ime daje misliti, da je stvari okoli Pavlovičev urejal šele Anton Cerkvenik (1820-1898), potem, ko je ta leta 1885 postal tast pri Brajdnikovih. Staro Brajdnikovo posest je s poroko takrat prevzel njegov sina Miha (kasneje je bil tudi boter Pavlovičem), Katarini in njeni družini pa priskrbel nadomestno hišo ob Taboru. Jurij Pavlovič, Katarinin mož, ki je bil rojen Pri Urbaninih v Selcah pri Pivki, je delal v Lipici. V. Šček-LS: Franc Božeglav Packon je leta 1920 povedal: "Oče od tega gospodarja je prišel iz Selca pri Šentpetru (op.: Pivka). Bil je v Lipici, kjer je brez dovoljenja ovse "izposojeval.". Jurij in Katarina sta imela 8 otrok: Marijo (por. v Lokvi), + Heleno, Franco (por. v Lonjer), Jožefo (umrla stara 21 let), + Luka, Melhiorja (samski), Jožeta (dedič) in Hano (samska). Vsi so bili rojeni pri dolnjih Brajdnikovih.

Posest gornjih Brajdnikovih je zatem dedoval sin Jože Pavlovič (1866-1942). Poročen je bil z Blažičevo Marijo Frankovič (1872-1949), ki je bila šivilja. Imela sta 7 otrok: Marijo, Jožeta (dedoval), Antona (poročen v Trst), Franca (v Argentini), + mrtvorojenega sina, + Ivana in še enega Ivana-Johana (v Argentini). 

Marija, ki je bila najstarejša, je odšla v samostan.

Marija Pavlovič (1895-?)

Marija Pavlovič je šla leta 1920 v Trst in tam vstopila v samostan sester karmeličank na Via Navali. Po šestih letih je postala bolniška strežnica in dobila redovno ime "Suora dulcissima Maria Paoli". Virgil Šček je leta 1942 zapisal: "Tri in pol leta je bila v Gradcu, odkoder so jo poslali v tržaško podružnico. Od 1930 do 1938 je bila v Brixenu na Tirolskem. Leta 1938 je bila v duhovniški bolnici v Arco in leta 1942 v kraju Besozzo pri Vareseju, blizu švicarske meje.".

Dr. Ema Umek je (30.7.2012) povedala: "Okoli 1950 sem bila pri njej na obisku. Pogovarjali sva se skozi majhno okence v vratih samostanske sobe in se med seboj nisva videli. Marija je takrat izrazila željo, da zapusti redovništvo, a ni uspela. Ne ve se kje je umrla. Nazadnje je bila v Torinu.". 

O tem, da bi dedovala vrt, ki bi ga nato podarila cerkvi nisem našel zapisanega ničesar. Dvomim, da bi to držalo. Župnijski vrt nasproti župnišča (danes ograjen) je bil nekoč last Kaldanovih in je bil cerkvi podarjen že davno. Najstarejša Kaldanova hiša je še po 2. svetovni vojni stala na mestu, kjer je danes pred župniščem manjše asfaltirano parkirišče. In vrt je pripadal tej hiši. Ta vrt (polovico njega) je podaril cerkvi takratni lokavski župan Nikolaj Mirošič (ok.1615 - po 1671) že v 17. stoletju in za to dobil "večno mašo", kot je zapisal V. Šček-LS-II/99: "Nenapisana večna maša. Ustanovnega pisma ni in ga najbrže ni bilo; duhovnik, ki uživa vrt mašuje 6.12. vsako leto sv. mašo za pok. Nikolaja Mirošiča, ki je pred več stoletji podaril duhovniku polovico vrta. Če stopiš v vrt, gre za polovico, ki leži ob Muhovem borjaču. Duhovnik, ki vrt uživa, je v vesti dolžan, maševati za ustanovnika Mirošiča".

Danes sta obe posesti združeni. Obe hiši sta last gornjih Brajdnikovih (Pavlovič).

Peter Lülsdorf (1804-1864) in božično drevesce

Dnevi so ravno pravšnji za naslednjo zgodbico, ki je nastala kot stranski proizvod neke rodoslovne raziskave. Tokrat sem imel za "nalogo" raziskati družino Lülsdorf. Dokaj neobičajen priimek za naše kraje. Neka Katarina Lülsdorf se je namreč poročila z Janezom Trostom, 18. decembra 1828 rojenim trgovcem iz Vipave, za katerega je bilo v vipavski družinski knjigi zabeleženo, da se je 6. januarja 1867 preselil v Ljubljano. Tam piše tudi, da je bila Katarina Lülsdorf rojena v kraju Cveln "Cveln in Porussia".

Joannes Trost in Katarina Lülsdorf - SA Vipava, 1864

Kdo je bila Katarina Lülsdorf?  

1. Na ozemlju današnje Nemčije obstajata tako grad, kot tudi priimek Lülsdorf, ki je po eni izmed rodoslovnih zbirk prav tako umeščen v današnjo Nemčijo. Grad Lülsdorf "Schloss Lülsdorf bei Köln" je bil postavljen ob Renu, na ozemlju, ki je svojčas pripadal nekdanji Renski Prusiji. Zanimiv je zapis naslednje poroke: "1780 Godfried Arnold Frh. von Beveren Regierungs-Präsidenten zu Düsseldorf, Bergischen Marschall, und Oberamtmann zu Löwenberg und Lülsdorf, zu Angermund und Landsberg oo 1780 Balbina Maria Anna Friderica Wilhelmina von Hochsteden, Stiftsdame in St. Marien zu Cöln.", saj poveže obe ključni besedi, priimek Lülsdorf in kraj Cveln (= Cöln). Dovolj za domnevo, da gre v primeru gornje Katarine za grad Lülsdorf in kraj Köln.

Družina Lülsdorf - Ljubljana, 1843

2. Zanimiv vpogled ponuja popis prebivalstva Ljubljane iz leta 1830, ki kot del spletne zbirke Sistory beleži vpise nekje do leta 1869. Na naslovu Poljansko predmestje 42 je sredi 19. stoletja živela družina Lülsdorf, na naslovu Kapucinsko predmestje 30, pa je živel Johann (Janez) Trost. Katarina in Janez v času popisa še nista bila poročena in sta živela v Ljubljani vsak na svojem naslovu, Katarina z družino svojih staršev in bratov ter sester. Iz popisa je razvidno, da sta bila njena starša Peter Lülsdorf, rojen leta 1804/5, in Marija, rojena leta 1802/3. Katarina, ki je bila rojena leta 1841, je imela še sestri Godullo, Wilchelmino, ter brata Heinricha, Petra Josefa. Popisni list družine Lülsdorf v Ljubljani nosi letnico 1843.

3. Katarina je umrla v oktobru 1908. V časopisu Slovenec, z dne 8. oktobra 1908, je bilo namreč zapisano: "Na Rimski cesti št. 23 je umrla gospa Katarina Trost rojena Lulsdorf.".

Kdo je bil Peter Lülsdorf?  

Iz rodoslovnega indeksa porok Slovenskega rodoslovnega društva (SRD) je razvidno, da je bil Peter Lülsdorf poročen z Ano (Ana Marija?), rojeno Ortmann. Nekaj naslednji drobcev spletnih virov, pa dokaj zanimivo predstavi Petra Lülsdorf-a kot osebo.

1. Zgodba Josipine Turnograjske in Lovra Tomana; Contibutor(s): Budna Kodrič, Nataša (author)
Source: Kronika (Ljubljana), 2003, volume 51, issue 2 - ... NUK, Ms 1446, IV. Korespondenca, 5. 3. 1851. NUK, Ms 1446, IV. Korespondenca, 24. 6. 1851. Po Nemško-slovenskem slovarju iz 1860 - božje drevce. To navado je v Ljubljano baje leta 1845 vpeljal Peter Lülsdorf, doma iz Kölna, ki je bil v Ljubljani poslovodja v cukrarni, pozneje lastnik pivovarne na Resljevi cesti.

2. Fidelis Terpinc, Avtor(ji): Andrejka, Rudolf / Švigelj, Cveto - Vir: Kronika slovenskih mest, 1934, letnik 1, številka 2: ... Peter Lülsdorf, roj. leta 1804. v Kelmorajnu, je bil sprva poslovodja stare cukrarne Arnstein in Eskeles na Poljanah. Ko je to podjetje po požaru (1858) in zaradi konkurence čeških tvornic propadlo, si je stvar najbrž premislil in ustanovil rajši okoli l. 1860. pivovarno in pivnico na Sv. Petra cesti (poznejša Hafnerjeva, sedaj Mencingerjeva restavracija).

3. Katja Sevšek: Zgodovinski razvoj pivovarstva v Ljubljani, Diplomsko delo, 2002: "Vrhovnik poroča še o pivovarni, katere ustanovitelj je bil Peter Lülsdorf iz Kölna, po njegovi smrti pa je delovala le še kot pivnica. V njej so točili graško pivo, po katerem se je imenovala Chreiners Bierhalle.".

4. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (01.05.1926, letnik 7, številka 99): "Jako lepe gostilniške prostore z vrtom je nudila Ljubljančanom pivarna »Schreiners Bierhalle« — sedaj »T. Mencinger Vinska klet in zajutrkovalnica« št. 43. Namesto prejšnje neznatne hiše je sezidal sedanje poslopje krog leta 1860 Peter Lülsdorf, poslovodja v nekdanji cukrarni. Na zadaj dvigajočem se nasipu je namestil paviljon, pod katerim sta bili dve kleti. Ob dvorišču je delovala pivovarna. Kot pivovarnarja je nastavil Peter Lülsdorf, ki je bil rodom iz Kölna ob Reni, svojega sina Josipa. O njegovi radodarnosti priča dejstvo, da je nekoč pogostil domači pešpolk št. 17, ko se je bil vrnil v Ljubljano. Peter Lülsdorf je umrl leta 1864 na Ilovici, kjer je imel posestvo. On je krog leta 1845 prvi vpeljal v Ljubljani božično drevesce (pov. njegov vnuk g. Fran Trost). V »Bierhalle« je bil dne 28. nov. 1880 ljudski shod, na katerem so prvikrat javno nastopili socijalni demokrati z Železnikarjem in Šturmom na čelu in zahtevali splošno volilno pravico.".

4. Časopis Slovenec je 30. januarja 1889 zabeležil tudi naslednje: "Umrli so .... 28. januarija. Ana Lülsdorf, gostija, 89 1/2 let, Gospodske ulice št. 9, marasmus.".

Zaključek

Torej Peter Lülsdorf naj bi bil poleg tega, da je bil uradnik ljubljanske predelovalnice sladkorja in ustanovitelj lastne pivovarne v Ljubljani, tudi tisti, ki je v Ljubljani prvi vpeljal običaj okraševanja božičnega drevesca.

Plemstvo v naših matičnih knjigah

Schiviz von Schivizhoffen Ludwig; Pravnik, genealog - * 8. maja 1859 Zagreb (Hrvaška), + 28. avg. 1939 Ljubljana - Schiviz von Schivizhoffen Ludwig (v poznejših letih Šivic Ludovik), pravnik in genealog, r. 8. maja 1859 v Zgbu namestniškemu svetniku Jožefu in Barbari pl. Hrvoić, u. 28. avg. 1939 v Lj. S. izhaja iz vipavske svobodniške rodbine (poplemenitena 1754). Šolal se je v Kamniku in Lj., obiskoval gimn. v Lj. (1869), na Dunaju v Terezijanišču in v Gor. (mat. 1879), kjer sta mu bila sošolca K. Štrekelj in pesnik Krilan. Študiral je pravo v Gradcu (1879–83), nato služil kot upravni pravnik pri Kranj. dež. vladi na raznih okraj. glavarstvih in bil na lastno prošnjo že 1900 upokojen kot prov. okraj. komisar. Zadnja leta je preživel v Lj. zapuščen in ob majhni pokojnini. — V pokoju se je ukvarjal z genealogijo plemstva, ki je z njim imel mnogo stika. Zbiral je podatke o rojstvih, porokah in smrti plemstva na Kranjskem, Goriškem in v Gradcu, izpisoval cerkv. matične knjige deloma sam, deloma z najetimi dijaki. Izdal je:

Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca, Görz 1904; 

Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Görz 1905; 

Der Adel in den Matriken der Stadt Graz, Gradec 1909. 

Podatki so zbrani po farah in vrstah matičnih knjig, dodana so imenska kazala. Kljub očitkom, da so podatki tu in tam napačno prepisani ali po nepotrebnem označeni kot nečitljivi (neizvežbani zbiralci!), so te zbirke vendar po obsegu in zamisli pri nas edinstvene, pomenljive za pojasnitev določenih pojavov naše gospodarske in družbene zgodovine. Njih pomen in vrednost je priznal in izkoristil za demografsko statistiko ekonomist in statistik Joh. Paul Inama-Sternegg. Povzeto po: Vilfan Sergij, Slovenski biografski leksikon.

Prvi dve knjigi za Kranjsko ter za Goriško in Gradiščansko sta v zbirki DLIB na voljo v digitalni obliki in ju je možno pregledovati tudi s pomočjo iskalnega ključa. Tretjo, za Gradec, pa je po simbolični ceni tudi možno naročiti v PDF obliki.

Dvorca Tukelče in Strane

Primož Polh po e-pošti, 1. december 2013

V bližini Barke, ob reki Reki, sta nekoč stala 2 gradova, eden je bil  grad Tukelče eden pa grad Stranje, to so bili ločeni posesti, kjer naj bi prebivala grofa, oz. neki plemiči. Zgodbe o teh gradovih še vedno krožijo po vasi, osrednja je zgodba o nastanku imena vasi Barka. Prebivalci vasi naj bi hodili na tlako h Tukeljškemu grofu, ki je imel posesti tudi onkraj reke Reke, za prečkanje reke pa so uporabljali splav, Vremci na drugi strani naj bi kričali glejte Barčani gredo, od tod poimenovanje prebivalcev Barčani, vas pa naj bi dobila ime Barka. ... Ve se tudi kje so bile razvaline teh gradov. Celo kje je bila štala in vrt. Nikjer pa nisem našel kakih bolj konkretnih podatkov o teh gradovih, le o gradu Stranje sem zasledil kdo so bili njegovi lastniki. Ve se tudi da sta se gradova izpraznila nekje okrog leta 1800. Saj so nekako takrat Barčani kupili zemljo in si jo med seboj razdelili. Še danes je ob stari barski cesti velik kamen kjer naj bi potekala meja med tema dvema posestvima, tistemu kraju domačini še danes rečemo "pr Komfinu" (pri meji). Zanima me ali si kdaj kje zasledil kak podatek o teh dveh "gradovih"?

-----

Podatkov je res malo. Zabeleženo imam naslednje:

1.
Confini od Schwarzeneske Richte: "Nar poprei je Tabar St. Coziana, catiri leschi uti Richti do Mosta na verchi, na reko pod Naclu, Scofle, Tupelzhe, Strainoch. ...". (1711)

Tupljiče in Strane nista vasi, nego imena posestev, katerih lastniki so sedaj večinoma Barčani, nekaj pa tudi Vremci. Tupliče (Tupelzhe, Tepliče, Toplezach) je imel nekdaj plem. Kupferschein, Tržačan, a Strane (Stranach, Strajnach, Stranoch) pa baron Rizzi.

-----
Vir: Izvestje muzejskega društva za Kranjsko. Uredil Anton Koblar, društveni tajnik. Izdalo in založilo »Muzejsko društvo za Kranjsko". Letnik V. V Ljubljani 1895. Završniška gospoščina na Krasu, Simon Rutar; http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-43C4I8GW/da3fefbf-f40c-425e-a0b7-83a15cd89918/PDF

2.

Gradič Strane (Streinach) - 16. stoletje, Divača, Barka (delni sledovi) - so v 16. stoletju pozidali baroni Neuhausi, sredi 18. stoletja pa dajali z gospoščino vred v zakup številnim plemiškim in meščanskim rodbinam. Leta 1757 je Strane kupil Peter Anton pl. Abramsberg poštni mojster v Vipavi, leta 1766 Maksimilijan pl. Fremaut. Med lastniki je leta 1777 omenjen baron Paskval Ricci, ki je leta 1793 razpadlo poslopje in posestvo prodal komuniteti - vaški skupnosti Barka. Leta 1880 je bil lastnik domačin Dekleva.

Gradič Tukelče - 16. stoletje, Divača, Gornje Vreme (izginuli objekt)

-----
Vir: Gradič Strane: http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/primorska/s-7/strane.php
Vir: Gradič Tukelče: http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/primorska/t-7/tukelce.php

3.
Strane pri Divači // Kronberg, Streinach, Strainoch, Stranach, an der Leyten, Streine // Strane
Tupelče // Tupelitsch, Dublitsch, Toplezach // Tupelce, Duplezze

-----
Vir: Exonyme - Vergessene Ortsnamen NG / Ortsnamen in Europa /   Ehemaliges Jugoslawien v / Österreichisches Küstenland (slowenisches Teilgebiet); http://exonyme.bplaced.net/Board/Thread-%C3%96sterreichisches-K%C3%BCstenland-slowenisches-Teilgebiet

4.

Vremska fara nastala je leta 1395, kakor je razvidno iz cerkvenega kataloga Ljubljanske škofije. ... Do leta 1830 bila je fara pod Tržaško škofijo dekanije Dolina. Vsled pisma papeža Pija VIII. od dne 3. avgusta 1830. leta spada pa pod Ljubljansko skotijo dekanije Trnovsko-Bistriške. 1. januvarja 1852. leta bila je pa od Trnovsko-Bistriške dekanije ločena ter Postojinskomu dekanatu izročena. Vasi Škofije, Zavrhek in Barka, okraja Sežanskega, bile so vsled pisma nadškofije Goriške od dne 21. februvarja 1850. leta prištete za vse čase tukajšnji fari, ker so bile od fare Rodik preoddaljene. Barčani niso bili zadovoljni s to naredbo, zato ker bi bili imeli radi svojega duhovnika. Uprli so se in niso hoteli nič o fari Vremski slišati, tako, da je prišel ukaz, da naj se boljši posestniki iz Barke s silo v Vremsko cerkev tirajo. Kmalu potem, ko jim je voda most vzela, prosili so sami, da bi radi nazaj v faro Rodik pripadali, ker ne morejo čez vodo. Ljubljanski kapiteljski konzistorij je s pismom dne 17. dec. 1859. leta, št. 2551, prošnji vstregel.

Farna cerkev stoji v samoti na polji. Zakaj se je cerkev zidala tu, pripoveduje ljudstvo to-le: Tam, kjer sedaj cerkev stoji, bil je gozd. Neki pastir pase tu ovce in najde v lesu kip Marije Device. Ko ga pobere, čuje glas: Tukaj hočem imeti svojo cerkev. Najden kip Marije Device postavili so na altar Marije škapulirske, kjer ga je še dandanes videti, vsaj tako ljudstvo trdi. Cerkev zidala se je pa najbrže tukaj zato, ker je bila prav v središči nekdanje stare fare; blizo bili sta grajščini Tukališce in Stranje in ker je tu veliko zavetje.

Cerkev ima tri ladije. Srednja je nekdanja stara cerkev, a stranski ladiji sta prizidani, pa sta tudi že čez 250 let stari, kar svedoči letnica 1633 nad vratmi žagrada. Vnanjost cerkve lepšata zvonika, koja sta bila leta 1805 povišana. Cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana darovala sta v to svrho 300 gl. Cerkev ima tudi mnogo dragocenosti, n. pr. šest masivnih, čisto srebrnih altarnih svečnikov, kateri so gotovo darila bivših tukajšnjih grajščin Školj, Tukalič in Stranj, katerih družine večidel počivajo v rakah farne cerkve, kar spričujejo grbi, ki so izsekani na kamenenih ploščah rakov; n.pr. grb družine baron Rosetti-jeve. Pred velikim altarjem sta dva lepo izdelana stola, katera je dobila cerkev od grajščine Stranje. ... Vidi se v Vremski šolski občini tudi staro zidovje mnogih razpadlih grajščin. Tako v Fameljskej občini grajščina Školj (Neukoffel), dalje na levem bregu Reke Stranje, koji posestvi ste sedaj g. Maksa Dekleve.

-----
Vir: Postojinsko okrajno glavarstvo, Založil in tiskal R. Šeber, 1889: 
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5IBYD6BJ/d48b148e-4d6b-4fd1-91b7-d86002cea589/PDF

5.

Grobna plošča v cerkvi v Vremskem Britofu

V ladji župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja Pri fari v Vremah je šest grobnic. Samo ena je pri koncu desne ladje, vse druge so v glavni ladji. Približno na sredi glavne ladje je prva grobnica, pokrita z ravno gladko ploščo, dalje proti prezbiteriju sta dve vzporedni grobnici z grbovnima ploščama in tik pred prezbiterijem še dve. Leva izmed njiju je pokrita z grbovno ploščo, desna je gladka. Tudi grobnica v desni ladji ima gladek pokrov. Na grbovnih grobničnih ploščah so v gornjem delu reliefni grbi, v spodnjih delih pa kartuše z napisnimi polji, vendar so od hoje po njih tako zlizane, da se vidijo le osnovne oblike ali obrisi grbov, od napisov pa ni ostalo tako rekoč nič. Samo na eni plošči je še videti nekaj sledi črk napisa, ki je štel približno sedem vrstic. Na gladkih ploščah ni niti najmanjše sledi napisov (več).

Iz vpisov pogrebov v najstarejši ohranjeni vremski mrliški knjigi za leta 1684 do 1780 je mogoče razbrati, da so bile v tej cerkvi grobnice baronov Rossetti z grada Školja, baronov Mordax, ki so imeli nekaj časa v zakupu ta grad in baronov Neuhaus iz dvorca Strane. Poleg njih so še srenjska, duhovniška in bratovščinska grobnica - slednja je po vsej verjetnosti pripadala bratovščini blažene Device Marije v Vremah, ki je izpričana s svojim urbarjem iz leta 1745. Nedvomno so to tri grobnice, ki so pokrite z gladkimi ploščami. Duhovniška je verjetno desna grobnica pred prezbiterijem.

• V duhovniški grobnici počivajo vremski kaplan Jernej Skrinjar (1687), Janez Jurij Saurer, doktor obojega prava, ki je bil župnik v Vremah kar 54 let (1713), Janez Krstnik Maitti (?), spovednik z grada Švarcenek, ki je sicer cerkvenoupravno spadal pod župnijo Brezovica (1732), in vremski župnik Anton Juliani (1782).
• V bratovščinsko grobnico je bila prva položena leta 1715 Uršula, vdova po pokojnem Juriju Uršiču iz mlina Strane. Iz vpisa njenega pokopa je razvidno, da je bila grobnica prav takrat narejena. Verjetno sta v njej dobila svoje poslednje prebivališče tudi Marina, hči Jakoba Magajne (Migana) (1717), in Pavel Prelc, župnijski cerkveni ključar, oba iz Dolnjih Vrem (1722). 
• Srenjska grobnica (Sepulchro Communitatis) se edinikrat izrecno omenja leta 1741, ko so vanjo položili truplo Katarine Dujc s Škofelj. V njej ali v bratovščinski grobnici so bili pokopani še Mihael Maslo iz Dolnjih Vrem (1758), Anton Hrovatič iz Gornjih Ležeč (1768) in Katarina Polh (Puch) iz Vremskega Britofa (1769).
• V grobnico plemiške družine Neuhaus so bili položeni k večnemu počitku: Renata, hči pokojnega barona Viljema (1689),  Felicita, hči pokojnega barona Vida Otmarja (1689), Klara, žena barona Karla Jožefa, in še istega leta tudi baron sam (1716), ter Ludovika, hči barona Jožefa (1735). Že pred njimi je moral biti v njej pokopan tudi baron Vid Otmar, saj se pri pokopu Felicite omenja, da je bila položena v očetovo grobnico (in paterna Sepultura).
• V grobnici baronov Rossetti je bil leta 1762 pokopan baron Bernard, ki je umrl pri 82 letih. Že poprej, leta 1738, pa so s privolitvijo Rossettijev položili vanjo tudi plemenito gospo Veroniko, vdovo Marchisetti, verjetno mater vikarja Jakoba Marchisettija, ki je služboval v Vremah v letih 1727 do 1740 in v letih 1753 do 1768.
• Iz rodu plemenitih Kupfersinov, iz katere je izšel Krištof Tomaž, vremski vikar v letih 1692 do 1713, je bila pokopana v cerkvi samo Maksimila, hči gospoda Janeza Kupfersina. Njeno poslednje počivališče je grobnica baronov Mordax.

V vremski cerkvi je bilo v 18. stoletju pokopanih še nekaj oseb, med njimi tudi Ana, žena Janeza Kumla iz Ljubljane, služabnica na gradu Školj. 

Kuferšinov grb je na grobnici v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah. Tam je torej grobnica vitezov Kupferscehinov iz Tukeljč.

-----

Vir: Božidar Premrl.

6.

V letu 1756 sta tuštanjska grofica Felicita in njena mlajša sestra Cecilija, pravkar poročena grofica Blagaj, po očetu Vidu Jožefu baronu Neuhausu podedovali gospostvi Strane pri Vremah na Primorskem z deset in enajst dvanajstinama kmetije. ... Oba soproga, Karel Gotfrid in Janez Nepomuk Ursini grof Blagaj, sta gospostvo Strane, seveda v imenu svojih žena, takoj dala v zakup Jakobu Fancoju za šest let za letno zakupnino 500 goldinarjev. To pa gospema ni bilo všeč in sta že naslednje leto gospostvi za 32.000 goldinarjev prodali Petru Antonu pl. Abramsbergu, poštnemu mojstru v Vipavi, in Andreju Premruju.

----

Vir: Kronika, 2009, št. 2 Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Moravčah; Lichtenbergi na Tuštanju, Lidija Slana. http://www.sistory.si/SISTORY:ID:4047

7.
Še nekaj zabeležk iz matičnih knjig župnije Vreme

Strane

• 1689: umrla Srečica, hči barona Vida Otmarja: "Felicitas filia Ill'mi qm. Viti Ottmari Bar'is de Neuhaus ex Arce Strainogh ... annorum circ. 23".
• 1693: umrla Anamarija, žena Vida Otmarja: "Anna Maria uxor qm. Ill'mi Dni Viti Ottmari lib. Bar. a Noihaus ex Strainoch annorum circiter 50 ... sep. est in cem. eccl. Par. Vrem".
• 1715: umrla Urša, žena mlinarja Jurija Uršiča  "ex Molendino Strainoh".
• 1716: umrla Klara, žena barona Neuhausa: "Ill.ma Clara Ba uxor Sebastiani Caroli Josephi lib. Bar'nis de Nahaus ex Arce Strainok annorum circ. 38".
• 1716: umrl tudi baron sam: "Ill'mus D'nus Carolus Josephus Vid. lib. Bar. a Neuhaus annor 35".
• 1719: umrl (mlinar?) Martin Obersnel iz Divače "in Strainoh".
• 1723: umrl otrok mlinarja Jurija Vidigoja "molendino sub Arce Strainek".
• 1728: Jakob Vidigoj poročna priča mlinarju Simonu Vidigoju "ex Molendino sub Arce Strain".
• 1729: umrl Janez Podobnik, dvorni pisar na Stranah: "Joannes Podubnick scriba Ill'mi D'ni Lib: OS: Josephi a Nehaus in Arce Strainok .. aeatatis circiter 28 ... sep. in cem. Par. B.V.M.".
• 1765: umrla Anamarija vdova Castrini: "Anna Maria Vid. Castrini ex Strajn .. ann. 54 circ".
• 1775: umrla Katarina, žena Jakoba Bajde: "Stragnoch 2, Perittis D'na Catharina conjux D'ni Jacobi Bajde atatis sua Annorum 70".
• 1807-1814: Gospod Josip Dekleva (1763-1826) upravnik dvorca Strane "Administrator in Strainoch".

Tukelče

• 1669: Valvasor piše v svoji knjigi, da je neki Ludvik Bottoni, gospod iz Tukeljč pri Vremah tega leta jahal proti Školju in se ponesrečil. Leto pred trem je bil v Lokvi za kaplana Jurij Hanibal Bottoni.
• 1733: umrla Neža, hči sluge Antona Trebca iz Barke "coloni ex Tupeliz".
• 1761: Umrl Jernej Ferfila, sluga na Tupeljčah: "Bartholomaeus fil. Josephi Ferfilla Coloni in Tuplez ... annorum 26".

-----
 Vir: Rodoslovna zbirka Kraševci, Robert Fonda

Tržaški vicedomni arhiv XIV-XV. stoletje

Pravne listine tržaških notarjev: trgovanje z nepremičninami (nakupi, prodaje, darovnice, menjave, najemi, izterjave, zastave), dogovori, arbitraže, sporazumi, sodbe, oporoke, ..., ipd.. Listine, ki večinoma segajo v obdobje med leti 1326 in 1492, in so na voljo tudi v digitalni obliki na spletu, nudijo zanimiv vpogled na življenje prebivalcev vasi in krajev v tržaškem zaledju in na Krasu v srednjem veku.

Listina o nakupu vinograda, 1326

Trieste 1326/11/06  Indizione  IX

negozio giuridico: Compravendita - vigna

sibente: Illisclavus de Corgnalo

vicedomino: Giroldus Rubeus 1326

volume, carta: v. 1, c. 97v visualizza

-----

BAZOVICA - Bisoviça, Bixoviçe, Bissoviça, Bisuiça; BISTRICA - Bistriça, Bistriza; BORŠT - Borst; BRESTOVICA - Bristovica; BREZOVICA - Bresoviça, Bresoviza, Bresoviç; DANE (Sežana)  - Dayna; DIVAČA - Devaço, Divaza; DOLINA - Valle; DRAGA - Draga; DUTOVLJE - Dotoglian; GABROVICA - Gabroviça; GORENJE - Goregnan, Povir Superiori; GORICA - Ghoriçie, Goriça, Goriçia; GRADIŠČE - Gradischa; GROČANA - Gorçana, Grozzana, Gorcane, Garzona, Gorçane; KLANEC - Clana, Claneço, Clanez; KOMEN - Comeno; KONTOVEL - Contovello, Contovelli, Contovelo; KREPLJE - Greplan; KRIŽ - Crisaveç Cris, Sancta Cruse, Sancta Cruce, Crix; LIPICA - Lipiça, Lipica; LOKEV - Corgnallo, Corgnalo, Chorgnalo; MEHOVO - Valle Mocho, Valis Mocho, Castro Mocho, Val Mochoi, Val Mucho; MERČE - Merçano, Marzano; MILJE - Mugla; NAKLO pri ŠKOCIJANU - Nacla; NASIREC - Naserço; NOVI GRAD - Castronovo; OPČINE - Opchina, Opchiene, Opchiena, Opicna, Opchena, Opchene; ORLEK - Orlach; PIVKA - Piucha; POVIR - Povir, Poviro, Poverio, Magno Poverio; PRELOŽE - Preloxe, Prelousan, Prelouxan; PREŠNICA - Presniça; PROSEK - Prosecho, Prosequo; REPEN - Riepnich, Riepncih, Magno Riepnicho, Riepniça, Rimpniça; RICMANJE - Rismagna, Ricmagna, Riçmagna, Rizmagna, Riçcmagna, Rizmegna, Ricemagna, Rissmagna; RODIK - Rodicho, Rodico, Rodicto; SENOŽEČE - Sinosechia, Senoseça; SEŽANA - Sexana, Sesana; SLOPE - Sclopa; SOCERB - Servula, Servola, Servulo, Sancti Servuli; SV. JUST - San Giusto; ŠKOCIJAN - Sancto Canciano, San Canziano; ŠVARCENEK - Svarsenich, Svarsenicho; TATRE - Tater; TOMAJ - Thomaio, Thomai, Tomayo, Thomay; TREBČE - Trebechano, Trebechian; TRŽIČ - Montefalcono; VIPAVA - Vipach, Vipau, Vipavo, Vipago; VOGLJE - Voglan; VOLČJI GRAD - Volcigrat, Vuolcigrat; VREME - Vrem, Vremo, Auremo; VRHPOLJE - Verpoian, Verpoiano; ZABREŽEC - Bresseç, Breiseç, Breisez, Breyseç; ZAZID - Saseda; ZGONIK - Svonich, Svonicho; ŽIRJE - Siria, Xirian, Siriah; ...
--------
Archivio Generale del Comune di Trieste; Biblioteca Civica Attilo Hortis - archivio diplomatico; via Madonna del Mare 13 - piano 3, Trieste, Italia